Zakaj so se pred voliščem omnia v ljubljanskih Mostah vile dolge kolone volilcev?

Poleg rekordno visoke volilne udeležbe, ki je bila 54,55-odstotna, je superreferendumsko nedeljo zaznamovala predvsem velika gneča na ljubljanskem volišču omnia v Mostah. To je bilo tudi največje volišče v državi, tam so namreč svoj glas lahko oddali volilci s stalnim prebivališčem zunaj glavnega mesta.

Kot smo poročali, so se pred dvorano Športnega društva Moste predvsem v popoldanskih in večernih urah vile dolge kolone volilcev, ki so želeli oddati glas na treh posvetovalnih referendumih – o ukinitvi obveznega RTV-prispevka, pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom ter odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah – in zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Bralci so poročali, da so morali številni na oddajo glasu čakati tudi do ene ure in pol, ob tem pa naj bi bil eden od ključnih razlogov za gnečo predvsem podpisovanje v volilne imenike, saj so se morali podpisati v štiri različne. Na ostalih rednih voliščih so se volilci podpisali v isti volilni imenik za glasovanje na vseh štirih referendumih.

Ker do 19. ure vsi zbrani niso prišli na vrsto, se je postopek glasovanja zavlekel. Pristojni so pred zaprtjem začeli popisovati volivce, ki so ob 19. uri stali v vrsti pred voliščem oziroma na dvorišču, vstop novim volivcem pa po tej uri ni bil več dovoljen. Volilni odbor je moral delo podaljšati, da so lahko glasovali vsi, ki so pravočasno prispeli na volišče, postopek pa se je v celoti zaključil okoli 20.30.

Ob tem je morala po zaprtju volišča omnia tam posredovati tudi policija. Na ljubljanski policijski upravi so pojasnili, da so bili okoli 21. ure obveščeni, da ena izmed oseb na volišču ne upošteva opozoril in navodil pristojne okrajne volilne komisije, zato so policisti zoper osebo sprožili prekrškovni postopek zaradi suma kršitve zakona o varstvu javnega reda in miru. Dodali so, da je oseba po postopku okolico volišča zapustila.

Za glasovanje na volišču omnia v Mostah se je prijavilo 3.367 volilcev

Po besedah direktorja službe Državne volilne komisije (DVK) Igorja Zorčiča se je za glasovanje na lokaciji volišča omnia v Mostah prijavilo 3.367 volilcev, svoj glas pa jih je oddalo nekaj več kot 2.900 volilcev.

"Na volišču omnia je glasovalo točno 2.907 volivk in volivcev. To pomeni približno 3.000 volivcev in okoli 12.000 glasovnic, ki jih je bilo treba prešteti. To volišče je bilo v sistem vneseno po prekinitvi nočnega osveževanja rezultatov, podatki pa so se prvič znova osvežili ob 6.20 zjutraj," je pojasnil Zorčič.

Po njegovih besedah je mogoče razloge za veliko gnečo na volišču pripisati rekordno visoki volilni udeležbi in tudi dejstvu, da so hkrati potekali štirje referendumi.

"Zalogaj za vse, ki so sodelovali pri organizaciji – za vse člane volilnih odborov in volilnih organov –, je bil izjemen. Visoka udeležba se je na nekaterih voliščih odrazila v nekoliko daljšem čakanju volivcev pri opravljanju državljanske dolžnosti. Posebej izpostavljeno je bilo volišče omnia v Ljubljani, ki je bilo dejansko največje volišče v državi. S pristojno okrajno volilno komisijo bomo poskušali ugotoviti, kaj je bil razlog za razmeroma dolge čakalne vrste in kako se temu pred prihajajočimi referendumi izogniti," je dejal direktor službe DVK.

Na vprašanje, zakaj je bilo volišče omnia kljub pričakovanemu množičnemu prihodu prijavljenih volilcev organizirano v športni dvorani Moste in ne na primer v Stožicah ali na Gospodarskem razstavišču, je Zorčič odgovoril, da zakonodaja določa, da se lokacije določijo pred vsakimi volitvami oziroma referendumi.

"Nimamo trajnih lokacij. Okrajne volilne komisije, ki so pristojne za določanje lokacij, se trudijo izbirati ista volišča. Pri predčasnem glasovanju morajo najti prostore, ki so dostopni invalidom in hkrati prosti med tednom, medtem ko so redna nedeljska volišča običajno v šolah," je pojasnil.

Zakaj so se na okrajni volilni komisiji odločili, da bodo glasovanje na volišču omnia izvedli prav v dvorani v Mostah, Zorčič ne ve. Je pa napovedal, da bodo okrajni volilni komisiji zastavili vprašanje, ali bi lahko za prihajajoči referendumski dan poiskali drugo lokacijo in ali bi lahko vrste volilk in volilcev ob enakem obsegu dela z ustreznimi prilagoditvami skrajšali.

Zorčič: Velik izziv predstavljajo volilni imeniki

"Posebnost ljubljanske omnie je v tem, da se na enem volišču združuje 14 volilnih okrajev. To pomeni, da nima vsak okraj svoje omnie, saj je namenjena volivcem, ki nimajo stalnega prebivališča v Ljubljani. Ker gre za glavno mesto, kjer je veliko tovrstnih volivcev, je to za volilni okraj velik izziv. Predloge jim seveda lahko posredujemo, še vedno pa spoštujemo njihovo samostojnost," je dodal Igor Zorčič.

Direktor službe DVK je priznal, da so težavo na volišču omnia predstavljali predvsem volilni imeniki, saj se za to volišče tiskajo posebej, in sicer za vsak referendum ločeno. "Volilni imeniki so velik izziv, kadar gre sočasno za več referendumov. Imamo nekatere informacije, da so volivci iz določenih volilnih okrajev čakali dlje kot volivci iz drugih okrajev," je pojasnil.

"Volišče omnia v Ljubljani je eden največjih logističnih zalogajev za vse vpletene"

O tem, kako sam vidi nedeljsko dogajanje na ljubljanskem volišču omnia, smo povprašali nekdanjega dolgoletnega direktorja službe DVK Dušana Vučka. "Volišče omnia v Ljubljani je eden največjih logističnih zalogajev za vse vpletene. Tam delajo državljani Republike Slovenije, ki niso profesionalci. Volilni odbor sestavljajo običajni ljudje, čeprav okrajne volilne komisije pogosto tja delegirajo ljudi, ki so na voliščih omnia v preteklosti že delali," je dejal Vučko.

Tudi nekdanji direktor službe DVK poudarja, da je eden od ključnih razlogov za dolge vrste dejstvo, da je v nedeljo potekalo glasovanje o štirih referendumskih vprašanjih, ob tem pa je potegnil še vzporednico z referendumom o vodah iz leta 2021, ko je bilo vprašanje samo eno.

"Ko je bil referendum o vodah, je bila ena glasovnica. Zdaj smo jih imeli štiri. Vsak volivec se mora štirikrat podpisati v volilni imenik, ker ima pravico glasovati le o tistem, kar si izbere. To operativno vzame nekoliko več časa. Že sam sem na predčasnem glasovanju porabil več časa prav zato, ker sem se moral podpisati štirikrat namesto enkrat," je dejal.

Kot nekdanji direktor službe DVK je uvodoma dejal, da nikakor ne želi zveneti kot odvetnik Državne volilne komisije, a ob tem meni, da bi lahko bile zadeve pri organizaciji dela na voliščih urejene bolje.

Vučko: Morda je prišlo do napačne odločitve pri organizaciji dela

"Morda je prišlo do mogoče napačne odločitve nekoga, kako je organiziral delo. To so volivci iz celotne Slovenije, ki so se predhodno prijavili. Težko je predvidevati, kako bodo prihajali – ali istočasno ali v intervalih. Očitno se je v določenem času zgostilo več volivcev," je ocenil za N1.

Dušana Vučka smo vprašali, kako je bilo v času, ko je vodil službo DVK, če so bile malo pred 19. uro pred volišči še vedno kolone volilk in volilcev. Odgovoril je, da je bila praksa vedno jasna, in sicer se je omogočilo glasovanje vsem, ki so se zaradi gneče ali trajanja volilnega postopka postavili v vrsto pred 19. uro – tem ljudem je bilo vedno omogočeno glasovanje.

Čeprav na navade ljudi, ki na volišča prihajajo tik pred zdajci, ni mogoče vplivati, bi moral po njegovih besedah točno ob 19. uri nekdo izmed članov volilnega odbora stopiti na konec vrste in jo zaključiti. Ob tem opozarja, da bi morali biti člani volilnih odborov zunaj jasno prepoznavni.

"Ta oseba bi morala biti jasno označena. V mojem času smo imeli pravilo, da so člani volilnih odborov identificirani z oznakami oziroma priponkami, kar so pozneje žal ukinili. To ni velik strošek, v tujini pa imajo vsi člani priponke ali vsaj trak okoli roke. Tako ljudje vedo, kdo predstavlja volilni odbor. Ta član bi se moral ob 19. uri postaviti na konec vrste. Kdor pa pride ob 19.03 ali 19.05, mu je treba pojasniti, da je prepozen. Če smo dosledni, tudi brez vrste ob tisti uri ne bi mogel več glasovati, saj se volišča zaprejo ob 19. uri," je poudaril Vučko.

Glede izbire lokacije v Mostah pa Dušan Vučko meni, da je bila vrnitev v Moste – tam je bilo volišče omnia v preteklosti že večkrat organizirano – logična, saj so komercialni prostori, kot sta Gospodarsko razstavišče ali Cankarjev dom, ob referendumih, ki se razpišejo na hitro, pogosto zasedeni. Ob tem nekdanji direktor službe DVK tudi ni naklonjen ideji, da bi se v prestolnici organiziralo več volišč omnia, saj naj bi bilo to v nasprotju z zakonom, ob tem pa bi takšna odločitev vnesla še dodatno zmedo med volilce.