Menu Item
Potem ko je neka študija pokazala, da bi Zalivski tok, ki ogreva Evropo, lahko razpadel še v tem stoletju, morda že čez tri leta, zdaj znanstveniki menijo, da se to tako hitro ne bo zgodilo.
Sistem toplih oceanskih tokov, ki tečejo z območja Mehiškega zaliva čez Atlantski ocean proti skrajnemu severu Evrope, bi lahko razpadel do konca stoletja, lahko že leta 2025, je opozorila znanstvena študija, o čemer smo poročali tudi mi.
Konec tega sistema, ki določa vreme v zahodni in severni Evropi, bi verjetno povzročil nižje temperature in katastrofalne podnebne vplive ne le na naši celini, ampak tudi globalno.
Vodilni znanstveniki zdaj izražajo zadržke o omenjeni študiji in pravijo, da ne gre za uveljavljeno znanost, piše britanski BBC. Najnovejša ocena Medvladnega foruma za podnebne spremembe je namreč pokazala, da se sistem tokov, znan tudi kot Zalivski tok ali Amoc – Atlantic Meridional Overturning Circulation, ne bo sesul tako hitro, kot je ocenjevala zgoraj omenjena študija.
Ben Booth iz enega vodilnih britanskih centrov za preučevanje podnebnih sprememb, Met Office Hadley Center, je za BBC dejal, da zaključki študije, objavljeni v reviji Nature, “še zdaleč niso ustaljena znanost”. “Enostavno nimamo dokazov, da bi trdili, da se je zmanjšal,” pa je povedala profesorica Penny Holliday iz ameriškega Nacionalnega oceanografskega centra. “Vemo, da obstaja možnost, da bi se tok na neki točki lahko ustavil ali izginil, vendar je o tem res težko biti prepričan,” je dejala.
“Napovedi je treba jemati z veliko rezervo”
Zadržki mnogih znanstvenikov izhajajo iz tega, da so avtorji študije postavili vrsto predpostavk, kako naj bi razumeli Zalivski tok. Podnebni sistem je izjemno zapleten in strokovnjaki nimajo vseh dokazov, ki jih potrebujejo za popolno razumevanje tega sistema, opozarjajo.
“Napovedi, da bi se sistem Zalivskega toka lahko zrušil že leta 2025 ali do leta 2095, je treba jemati z veliko rezervo,” je dejal profesor Jon Robson iz Nacionalnega centra za atmosferske znanosti Univerze v Readingu in dodal, da to ne pomeni, da študija ni pomembna ali da je treba opustiti možnost sesutja atlantske cirkulacije. “Še vedno moramo resno jemati idejo, da se lahko zgodijo nenadne spremembe v severnoatlantskem podnebnem sistemu. Toda točne napovedi, da se bo to zgodilo – in v tem časovnem okviru – morate jemati z zadržki,” je še dodal.
Prispevki o podnebnih spremembah na N1:
Pozeba, moča, suša, toča: nezaščiteni v podnebno krizo
N1 STUDIO: “Do leta 2050 na svetu do 50 milijonov podnebnih beguncev”
Dr. Matjaž Ličer: Naše morje bo vse pogosteje poplavljalo
Dr. Žiga Zaplotnik: Slovenijo čaka veliko več neurij z močnim vetrom in točo
Politika in oportunistično zanikanje znanosti
Robert Swan za N1: Da ne bodo govorili o bedakih iz preteklosti
“Vsakič, ko v mestu pogledate skozi okno, bi morali videti vsaj tri drevesa”
Dramatični posnetki N1: v eni največjih rek blizu nas zmanjkuje vode
Kakšna bo naša prihodnost? Slovenski odgovor prihaja iz Amsterdama
“Če podnebnih sprememb ne jemlješ resno, nisi domoljub”
Vremenski rekordi: Bomo v Sloveniji sploh še imeli prave zime?
Oblakolog dr. Blaž Gasparini: Pandorina skrinjica geoinženiringa je že odprta
Kako vremenoslovci napovedujejo vreme in katere so najpogostejše zmote
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje