V SDS so danes vložili zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora o stanju v domovih za starejše, ki je po njihovi oceni zaskrbljujoče. Razmere zahtevajo takojšnje ukrepanje na različnih področjih od kadra do normativov v zdravstveni negi, je v današnji izjavi za medije dejala poslanka SDS Alenka Helbl.
Vse informacije s terena kažejo na to, da se je treba te teme lotiti takoj in z vso resnostjo, je poudarila. V zahtevi za sklic izredne državnozborske seje so težave razvrstili v pet področij. To so dolge čakalne vrste za mesto v domu, saj je aktualnih prošenj že 17.400. Prav tako je treba po njihovi oceni rešiti finančno stanje domov, ki se je poslabšalo zaradi zvišanih cen energentov. Številni domovi so šli leta 2020 in 2021 tudi v investicije, a so se zaradi višjih cen materiala znašli skoraj v brezizhodnem finančnem položaju, je izpostavila poslanka.
V zahtevi za sklic izredne seje so ob tem zapisali, da se je domovom strošek gradnje oz. investicij povečal za znesek v višini od 500.000 evrov do enega milijona evrov. Razliko bi bila dolžna kriti država, ki pa je domove pustila same, menijo. Večina domov je morala vzeti posojilo z visoko obrestno mero. Če država ne bo prispevala sredstev, se bodo dvignile oskrbnine, tako da bodo ta strošek znova krili oskrbovanci domov, so posvarili.
Kot tretje področje, ki zahteva ukrepanje, je poslanka omenila pomanjkanje kadra. Ta problem je že dolgo znan, ukrepanja pa po njenih besedah ni. Zaposleni ponekod delajo tudi 12 ur, medtem ko časa za izkoristek nadur ni, je opozorila. Nenazadnje je treba po mnenju SDS urediti normative za zdravstvene delavce in področje digitalizacije v domovih.
Vlada naj bi v skladu s pripravljenimi priporočili SDS rešila problematiko v domovih najkasneje do 1. marca. Tako naj bi poenotila kadrovske normative za zdravstvene delavce in cene zdravstvenih storitev v domovih in bolnišnicah. Poleg tega naj bi sprejela ukrepe za izboljšanje kadrovske problematike, uredila finančno stanje domov, nastalo zaradi višanja stroškov investicij, in zagotovila dodatna sredstva za digitalizacijo domov. Hkrati naj bi dopolnila kadrovske normative, da bodo omogočili zaposlovanje dodatnih kadrov, denimo računalničarja.
Tistim domovom, ki zaradi dviga cen dela, energentov, storitev in materiala ustvarjajo negativni poslovni rezultat, pa naj zagotovi dodatna finančna sredstva in s tem prepreči večji dvig oskrbnin, priporočajo.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je sicer res dalo v javno razpravo predlog interventnega zakona o kadrih v domovih in varstveno-delovnih centrih, s katerim naj bi izboljšali tako kadrovske in delovne pogoje kot tudi zmogljivosti izvajalcev. Vendar pa ta zakon glede na odzive s terena ne bo pomembneje izboljšal stanja, je prepričana Helbl.
V SDS so junija lani zahtevali sklic nujne seje odbora DZ za delo in predlagali ukrepe za boljši položaj oskrbovancev in zaposlenih v domovih ter vložili predlog spremembe zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva. Vendar so bili predlogi “neutemeljeno zavrnjeni”, so zapisali v zahtevi za sklic izredne seje DZ.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje