Na vrhovno državno tožilstvo je bila vložena kazenska ovadba proti direktorju Stanovanjskega sklada RS Črtomirju Remcu, poroča Delo. Remec je osumljen zlorabe uradnega položaja oziroma zaračunavanja stroškovne namesto neprofitne najemnine, sklad pa naj bi na ta račun v zadnjih nekaj letih pridobil osem milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Na skladu so za N1 pojasnili, da z ovadbo niso seznanjeni, prav tako o njej ni bil obveščen direktor. Kaj na nastalo situacijo pravi ministrstvo?
Stanovanjski zakon, resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu in poslovna politika Stanovanjskega sklada RS (SSRS) 2021-2025 skladu ne prepovedujejo gradnje in oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini, so v odzivu na medijsko poročanje o ovadbi proti direktorju SSRS dejali na resornem ministrstvu.
Časnik Delo je danes objavil, da je bila po njegovih informacijah na vrhovno državno tožilstvo vložena kazenska ovadba proti direktorju SSRS Črtomirju Remcu zaradi suma zlorabe uradnega položaja oz. zaračunavanja stroškovne namesto neprofitne najemnine, ki jo predpisuje zakon.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je objavilo, da ni seznanjeno z ovadbo, da pa očitki, kot jih navaja časnik, po oceni ministrstva “niso vsebinsko osnovani”.
Stanovanjski zakon, resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu, sprejeta leta 2015, in poslovna politika SSRS 2021-2025 skladu ne prepovedujejo gradnje in oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini, pravi ministrstvo.
“Politika gradnje teh stanovanj tudi ni nova. Stanovanja, za katera se obračunava stroškovna najemnina, se je v državi namreč začelo graditi leta 2010, pet let pred nastopom direktorske funkcije Črtomirja Remca. Ob njegovem prevzemu vodenja sklada je bilo tako javnih najemnih stanovanj s stroškovno najemnino približno 450,” so zapisali.
Ob tem so poudarili, da si od same vzpostavitve ministrstva prizadevajo, da bi stanovanjski skladi, tako republiški kot lokalni, najemnikom zaračunavali zgolj neprofitno najemnino, “ki jo razumemo kot enega od temeljev socialne politike”.
Zavedajo pa se, da primernih pogojev, ki bi to omogočali, ni. “Vsa stanovanja, ki jih je SSRS zgradil, so bila financirana iz lastnih sredstev in posojil – za slednje, če jih je želel dobiti, je moral svoje projekte ekonomsko upravičiti, kar je lahko dosegel zgolj z napovedjo stroškovne najemnine,” so navedli.
“To je predvsem neposredna posledica tega, da država do sedaj, do mandata aktualne vlade in začetka delovanja ministrstva za solidarno prihodnost, ni izdatno vlagala v delovanje stanovanjskega sklada. Ta je zato moral za svoje delovanje močneje zasledovati ekonomsko logiko,” so dodali.
Direktor z ovadbo ni seznanjen
Na SSRS so za N1 pojasnili, da sklad od leta 2011 ponuja stanovanja v javni tržni najem kot način reševanja stanovanjskega vprašanja z najemom po prosto oblikovani najemnini. Stanovanja za ta namen pridobiva z nakupi na trgu in z lastnimi investicijami, najemna stanovanja pa oddaja v dolgoročni najem po načelu stroškovne najemnine.
Sklad je imel konec leta 2023 skupno 5167 javnih najemnih stanovanj na celotnem območju Slovenije. Od tega je 2113 stanovanjskih enot v tržnem najemu, ostala so oddana v neprofitni najem. Pri slednjih se najemnina določa na podlagi metodologije za izračun neprofitne najemnine, pri kateri osnovo predstavlja administrativno izračunana vrednost stanovanja na podlagi določb zakona in podzakonskih predpisih. Pri stroškovni najemnini pa se za osnovo za izračun najemnine upošteva nabavna vrednost posameznega stanovanja s pripadajočimi deli, so pojasnili.
Na skladu so za N1 pojasnili, da z ovadbo niso seznanjeni, prav tako o ovadbi po njihovih navedbah ni bil obveščen direktor.
Lanska dokapitalizacija SSRS s 25,5 milijona evrov je bila “prvi korak v smer krepitve javne, od trga neodvisne službe, ki je posledično že vodila v ustrezno znižanje najemnine pri novih projektih stanovanjskega sklada”, je zapisalo ministrstvo in potrdilo, da bo enak znesek zagotovilo tudi v letošnjem in prihodnjem letu ter s tem prispevalo h krepitvi javne najemne mreže in dostopnosti stanovanj.
Na ministrstvu se sicer strinjajo, da je delovanje na področju javnega najemnega trga neusklajeno, kar je neposredna posledica odsotnosti državne javne stanovanjske politike od osamosvojitve naprej. Zato se zavzemajo za vzpostavitev državnega sistemskega vira financiranja javne stanovanjske gradnje ter ureditev področja neprofitnih stanovanj – tako pri določanju najemnin kot tudi pri dodeljevanju stanovanj. Pričakujejo, da bodo s tem vzpostavili pogoje za enotno delovanje javnih skladov, okrepili javno gradnjo in zagotovili njeno razvojno naravnanost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje