Dolge vrste pred bežigrajskim zdravstvenim domom, v torek stavka pacientov, v sredo stavka zdravnikov in zobozdravnikov. Kriza s pomanjkanjem osebnih zdravnikov se vse bolj poglablja, največje težave so v Ljubljani. "V teh časih je nedopustno čakati pred zdravstvenim domom, zato da dobiš osebnega zdravnika," je bil jasen minister za zdravje Danijel Bešič Loredan na novinarski konferenci.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na novinarski konferenci komentiral kaos, povezan z dolgimi vrstami pred Zdravstvenim domom (ZD) Bežigrad. “Tako ZZZS kot sleherni zdravstveni dom bi morala v dobi digitalizacije najti drugačen način vpisovanja pacientov. To se lahko uredi preko telefona, preko komunikacije, vsak lahko svoj listek dobi tudi digitalno,” je jasen.
“V teh časih je nedopustno čakati pred zdravstvenim domom, zato da dobiš osebnega zdravnika,” je povedal in ponovno poudaril, da ministrstvo nad vodstvi zdravstvenih domov nima pristojnosti, saj so v domeni občin. Ministrstvo sicer izvaja izredni nadzor nad zdravstvenim domom Ljubljana in Bešič Loredan je izrazil pripravljenost, da razkrije rezultate, ko bodo znani. Omenil je tudi, da bo imel naslednji teden sestanek z županom Ljubljane Zoranom Jankovićem in zavodom za zdravstveno zavarovanje. “Upam, da najdemo kompromis,” je dejal.
V tem tednu je minister obiskal več zdravstvenih domov in bolnišnic v državi in zatrdil je, da mnogi delujejo zelo dobro. Izpostavil je bolnišnico Slovenj Gradec, kjer po njegovih besedah nimajo nobenih težav s pomanjkanjem kadra zdravstvene nege, ter zdravstvene domove v Lendavi, Velenju, Črnomlju in Ajdovščini. Ti domovi za razliko od ljubljanskega uspejo nadomestiti odhajajoče zdravnike, je pa direktor velenjskega zdravstvenega doma Janko Šteharnik po ministrovih besedah neupravičeno “na odstrelu” s strani predstavnikov občine. Po naših neuradnih informacijah naj bi bil spor med Šteharnikom in velenjskim županom Petrom Dermolom povezan z razpisom za koncesije. Zaradi županovega domnevnega odlašanja s podelitvijo koncesij naj bi po nekaterih informacijah štirje zdravniki nehali delati v Velenju. Na občini so nam zatrdili, da župan koncesij ni zadržal. “Pred podelitvijo koncesij je treba izpeljati zakonsko določene postopke. Odlok o podelitvi koncesij za opravljanje osnovnih zdravstvenih dejavnosti bo 17. januarja obravnavan na seji mestnega sveta,” so pojasnili.
Minister je v zadnjih tednih večkrat poudaril, da ministrstvo in vlada nimata pristojnosti nad primarnim zdravstvom. Lahko pa bi jo dobila, če bo v okviru priprave zdravstvene reforme dosežen družbeni konsenz o tem, je pojasnil.
Spor med Jankovićem in Bešič Loredanom
Minister za zdravje je pred dnevi izjavil, da naj bi se v Ljubljani zaprla dva zdravstvena domova. Zemljišča, na katerih stojijo, pa naj bi župan Zoran Janković prodal. Na današnji konferenci je Bešič Loredan povedal: “Niti v sanjah ne predstavljam, da bi katerikoli župan odprodajal zdravstvene domove ali stavbe, ker so na elitnih lokacijah, ampak pri nas je vse mogoče. Zato sem to, kar so mi prišepnili, javno opozoril.” Povedal je še, da z županom osebno ne bo polemiziral. “Naslednji teden ga pričakujem na ministrstvu, kjer bomo predali vse dokumente – tako njemu kot Gibanju Svoboda v mestnem svetu,” je dodal.
Odziv na napovedano stavko pacientov
Odzval se je tudi na napovedano stavko pacientov, ki bo potekala dan pred stavko zdravnikov in zobozdravnikov. Med drugim je dejal, da v dokumentu iniciative Glas ljudstva, ki organizira protest, pogreša “kako urediti sistemsko korupcijo, kako digitalizirati in spremeniti zasnovo delovanja ZZZS”, je dejal in dodal, da ga najbolj žalosti, da “v izjemno težkih razmerah pozivajo paciente k stavki. Zakaj? Ker je treba nemudoma zagotoviti dostop do osebnega zdravnika. Nemudoma ne more nihče zagotoviti dostopa do posebnega zdravnika”, je jasen.
Najbolj ga je zbodla ena od zahtev – povečanje normativa za delo družinskih zdravnikov na 2300 glavarinskih količnikov. “Zakaj me to žalosti? Ker v zdravstvenem sistemu, posebej zdravniki in ostalo medicinsko osebje na primarni ravni.” Po njegovih besedah večina zaposlenih na primarni ravni dela korektno in pošteno. “Že danes ima v povprečju več kot 2200, tudi 2300 glavarinskih količnikov. Zahtevati, da jim to uzakonimo, da brez sistemskih sprememb za razbremenitev in tega, da to naredimo nemudoma, je milo rečeno krivično in izjemno zavajajoče,” je dejal Bešič Loredan.
Minister napadel Dušana Kebra
Minister je ostro kritiziral tudi pripombe nad urno postavko za zdravnike, ki bodo zaposleni v ambulantah za neopredeljene in bodo zato plačani 80 evrov na uro. “Nekdo, ki se tako zelo zgraža, je za pripravo sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju dobil v osmih ali devetih mesecih dela v letu 2017 20.000 evrov neto za 770 ur opravljenega svetovalnega dela. Brez izdelka,” je dejal Bešič Loredan, ta očitek pa je letel na nekdanjega zdravstvenega ministra Dušana Kebra, ki je tudi v iniciativi Glas ljudstva, leta 2017 pa je bil svetovalec takratni ministrici Milojki Kolar Celarc.
“Težko razumem, da nekdo, ki je to že počel, imel priložnost, svetoval ministrici, bil plačan za to in to zelo dobro za leto 2017, sedaj razlaga zahteve in vsaj po moji oceni zlorablja ljudi,” je še povedal.
Različen interes za ambulante za neopredeljene
V ambulantah za neopredeljene bolnike lahko delali tudi upokojeni zdravniki ter specializanti tretjega in četrtega letnika medicine, je napovedal minister. Doslej je veljalo, da bodo v njih lahko delali samo zdravniki, ki so zaposleni v javnih zavodih in z rednimi ambulantami izpolnjujejo normo po številu opredeljenih pacientov.
Minister je na današnji novinarski konferenci poudaril, da konec leta pripravljen seznam ambulant za neopredeljene, ki predvideva 94 takih ambulant po državi, ni zavezujoč, pač pa se lahko zdravstveni domovi odločijo za več ali manj ambulant, kot jih predvideva seznam.
Čeprav se številni sprašujejo, kako bodo ambulante za neopredeljene zdravstveni domovi ob že sicer zelo obremenjenem kadru sploh zmogli organizirati, pa minister poudarja, da bodo številni zdravstveni domovi tovrstne ambulante organizirali brez težav, saj obstaja interes za delo v njih.
“Rešitve so v različnih delih države pozitivno sprejete, v nekaterih delih pa negativno sprejete, naša naloga je, da pri tem vztrajamo,” je dodal.
V Zdravstvenem domu (ZD) Nova Gorica, kjer je ministrstvo predvidelo tri tovrstne ambulante, za zdaj ne bodo organizirali nobene. Kot so pojasnili za STA, tri ambulante družinske medicine še opredeljujejo paciente, zato bodo ambulanto odprli, ko se bo pojavila potreba.
Za ZD Ravne na Koroškem pa je predvidenih pet ambulant za neopredeljene. Kot so pojasnili za STA, preverjajo možnost kadrov in način organizacije ambulante. “Sprejeta rešitev vnaša v sistem več škode kot koristi,” poudarjajo.
Ukrep ambulant za neopredeljene bolnike predvideva konec oktobra 2022 sprejet zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 na področju zdravstva. Velja od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024 z možnostjo podaljšanja.
Ob tem je Bešič Loredan danes poudaril še, da je naloga ministrstva za zdravje do 1. januarja prihodnje leto najti način za administrativno razbremenitev družinskih zdravnikov.
Minister je danes govoril tudi o obisku estonske delegacije in Estonijo predstavil kot dobro prakso. “Tam je večina komunikacije digitalizirana, je vse transparentno in javno objavljeno za slehernega izvajalca, ki dobi denar iz zdravstvene blagajne. To bi morali v najkrajšem možnem času posnemati,” je povedal. Po njegovem pa bi se moral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) čim prej organizirati kot estonski. “Ključno pa je to, da je v ospredju pacient. ZZZS bi moral biti ključen servis slehernemu prebivalcu Slovenije,” je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje