Na ljubljanskem Kongresnem trgu stoji ledena pasja hiška, ki opozarja na alarmantno stanje zapuščenih živali v Sloveniji. Zavetišča pokajo po šivih, ob tem pa mnoge živali po Sloveniji še vedno živijo v neprimernih pogojih.
Če je bil čas epidemije za številne zelo burno obdobje, je vsaj v zavetiščih za zapuščene živali vladal mir. V obdobju, ki ga je zaznamoval koronavirus, se je vse več ljudi, ali iz osamljenosti ali zaradi dodatnega prostega časa, odločilo, da svoje gospodinjstvo razširijo za novega štirinožnega družinskega člana. Posvojitve so se vrstile, zavetišča so se praznila, priložnost za posvojitev pa so dobili tudi odrasli in zahtevnejši psi z vedenjskimi težavami. Če je na začetku epidemija na zavetišča vsaj v neki meri – okrnjene so bile namreč finančne donacije, posvojitve so lahko opravljali le na prostem, prostovoljno delo pa ni bilo možno – pozitivno vplivala, pa so se razmere sedaj postavile na glavo.
Kot je pojasnil oskrbnik v Zavetišču za zapuščene živali Horjul Jurij Juhant, zavetišča danes po vseh svojih kapacitetah pokajo po šivih. Na Kongresnem trgu v prestolnici so v sodelovanju z agencijo Pristop postavili Ledeno hladen dom – iz ledu narejeno pasjo hiško, s katero želijo opozoriti na alarmantno stanje zapuščenih živali v Sloveniji. V zavetišču hkrati opozarjajo tudi na pomen odgovorne posvojitve ter lastništva, saj le tako lahko preprečijo, da se posvojene živali vrnejo v zavetišče ali celo pristanejo na ulici.
Kot je pojasnil Juhant, akcija prinaša dvojno sporočilo. Prvič opozarjajo na to, da se Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) povsem neutemeljeno sprašuje, kaj je privedlo do tega, da so zavetišča v Sloveniji zapolnjena. “Prav oni sprejemajo zakone in do njih smo že večkrat prišli s predlogi, kako nastalo situacijo omilit, a nam niso prisluhnili,” je poudaril Juhant. Kot je dodal, so na UVHVVR uvedli le številne lepotne popravke, ki da so pripeljali do tega, da so kapacitete zavetišč sedaj zapolnjene.
Hkrati pa želijo organizatorji akcije opozoriti tudi na neodgovorne lastnike. “Veliko psov v Sloveniji pozimi še vedno živi v takih pogojih, poleti pa so na žgočem soncu, kjer do vode in hrane pridejo le priložnostno,” je poudaril oskrbnik ljubljanskega zavetišča Horjul, kjer je trenutno nastanjenih več kot 50 zapuščenih psov. Kot je še poudaril, so zavetišča postala dežurni krivec za nastalo situacijo, zato apelirajo na pristojne, naj prisluhnejo zavetiščem in akcijam ter s skupnimi močmi poiščejo rešitev.
Preberite še: Zavetišče Horjul: Situacija je resna. … Pišemo s solzami v očeh.
Oskrbnik ljubljanskega zavetišča Horjul je pojasnil, kaj je to odgovorno lastništvo ter s kakšno problematiko t.i. pokoronskih živali se srečujejo:
“Zavetišča so ogledala družbe”
Hiška iz ledu opozarja na kruto realnost zapuščenih živali, ki jih neodgovorni lastniki pustijo, da v nemogočih razmerah ostanejo prepuščene same sebi, so opozorili organizatorji akcije. Ob hiški je tudi QR koda, s pomočjo katere se lahko mimoidoči seznanijo s projektom, spoznajo pse, ki čakajo na posvojitev, in preberejo, kako lahko pomagajo Zavetišču Horjul.
Kot je pojasnil Juhant, jim v zavetišču vsaka pomoč pride prav. Trenutno je namreč tam aktivnih le pet prostovoljcev, tako da jim ogromno pomeni že to, da nekdo namesto njih z zbirnih mest prevzame tekstilni material, ki ga nenehno potrebujejo.
Poleg tega, da aktivno iščejo prostovoljce, ki bi pomagali pri prevozu živali, pobiranju in dostavi donacij ter pri čiščenju in razkuževanju bivalnih prostorov živali, pa so jim v veliko pomoč tudi t. i. posvojitelji na daljavo. Ker se zavedajo, da marsikomu način življenja, zdravje ali bivalni pogoji ne dopuščajo, da bi zapuščeno žival posvojil, tako lahko pasjemu ali mačjemu brezdomčku, ki je v zavetišču več kot 30 dni – in teh ni malo – s posvojitvijo na daljavo pomagate finančno.
Kot je še poudaril Juhant, po eni strani pristojni pravijo, da so tudi posvojitvene kapacitete povsem zasedene, a v trenutku, ko je na voljo pasemski pes manjše rasti, vloge za posvojitev začnejo deževati. Mešancem se dela krivica, kot družba pa smo, tako Juhant, odpovedali.
Preberite še: Tako ljubek sem, a kaj ko ne morem dihati
Čeprav v Sloveniji zakon o zaščiti živali določa pravila za dobro ravnanje z živalmi, so številne živali še vedno zapuščene in prepuščene same sebi. Kot je še poudaril Juhant, so tako zavetišča neke vrste družbena odlagališča. “Smo ogledalo družbe, pri nas konča tisto, kar je družba sproducirala,” je poudaril oskrbnik v Zavetišču za zapuščene živali Horjul. Dnevno jih tako še vedno pretresajo zgodbe o premraženih zapuščenih psih, ki so morali topel dom zamenjati za ledeno hladnega. Kot so še zaključili, za zapuščene živali poskrbijo skladno s svojimi zmožnostmi, a to je le kratkotrajna rešitev, potrebujemo pa sistemski premik.
Oskrbnik v Zavetišču za zapuščene živali Horjul Jurij Juhant je komentiral tudi nedavno objavljeni predlog pravilnika dnevne oskrbe psov in mačk, ki za prispevek države za hrano mačk predlaga do 40 centov, za pse pa do dva evra na dan. Kot je pojasnil, ocena oskrbe ni skladna z realnim stanjem, saj je cena dnevne oskrbe psov, ki so pogosto hudo bolni in zanemarjeni, bisvetno višja. “V oskrbo dobimo problematične pse, ki jih moramo rehabilitirati, do 120. dne pa smo povsem sami,” je poudaril in se vprašal, kdo je spisal tovrstni cenik – popoln laik ali nekdo, ki tudi za svojo žival skrbi pomanjkljivo. V zavetiščih so že ob objavi cenika opozorili, da je kmetijsko ministrstvo predlog pravilnika pripravilo brez predhodnega posvetovanja z njimi. Tudi Juhant je tokrat opozoril da so bili na posvet povabljeni tik pred zdajci in da se na njihove kritike niso odzvali. Kot je še zaključil, so tako vedno neke omejitve z resursi – če niso finančne in kadrovske, so pa prostorske.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje