Med protesti, ki so v centru Ljubljane potekali 19. januarja, so protestniki popackali več stavb in znamenite kipe na Zmajskem mostu. Ta je zavarovan kot spomenik lokalnega pomena. Mestna občina in zavod za kulturno dediščino sta kipe v zadnjih tednih očistila.
Med protesti, ki so v centru Ljubljane potekali 19. januarja, ob tretji obletnici rušenja Avtonomne Tovarne Rog, so protestniki popackali več stavb in znamenite kipe zmajev na Zmajskem mostu. Mestna občina je kipe v zadnjih tednih očistila, račun pa bodo izstavili vandalom, so sporočili.
Poleg zmajev so protestniki pografitirali tudi stavbo Centra Rog, ki stoji na območju nekdanje tovarne koles, in še eno stavbo na Župančičevi ulici.
Ljubljanska mestna občina (MOL) je sanacijo kipov začela v začetku tega meseca, zaključili pa so jo danes. “K čiščenju smo pristopili, ker so bili zmaj, podstavek zmaja in delno ograja na strani Petkovškovega nabrežja podvrženi vandalizmu nedavnega protesta, medtem ko je bil zmaj na strani Poljanskega nasipa poslikan, predvidevamo, da v zadnjih mesecih leta 2023,” so pojasnili na občini.
Čiščenje podstavka zmaja in ograje je izvedlo podjetje Sisapi, strošek, ki ga bo kril MOL, je nekaj več kot 600 evrov. Čiščenje samih kipov zmajev pa zahteva več strokovnega znanja. Izvajalec čiščenja bakrenih skulptur zmajev na Zmajskem mostu je tako restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. “Čiščenje izvaja v okviru svoje redne dejavnosti. Iz tega razloga stroškov s čiščenjem skulptur MOL ne bo imela,” pravijo na občini. Video sanacije si oglejte na vrhu članka.
Zmajski most je zavarovan kot spomenik lokalnega pomena, saj gre za prvi železobetonski most na Slovenskem, grajen po Melanovi izpeljavi Monierjevega železobetonskega sistema. Kot tak tvori enega najpristnejših primerov secesijske arhitekture na evropskih tleh. Najpomembnejši okras mostu so štirje zmaji na podstavkih v vogalih. “Skrb za spomenike nam, poleg zakona o varstvu kulturne dediščine, narekuje moralna dolžnost, da ohranjamo dediščino svojih prednikov za zanamce. Saj s skrbjo za dediščino skrbimo za lastno identiteto,” še poudarja MOL.
Visoki stroški vandalizma
Tudi za čiščenje Centra Rog, v katerega so protestniki metali jajca in balone ter risali grafite, je zadolženo podjetje Sisapi. Stroški čiščenja so znašali več kot 3.000 evrov, a sanacija še ni končana. Del poškodovane stavbe, ki ga ni mogoče očistiti, bodo morali ponovno ometati, kar bo stalo vsaj še dodatnih 2.000 evrov.
Na mestni občini poudarjajo, da stroški, ki jih pokrivamo iz javnih sredstev za vandalizirane spomenike, kulturno dediščino ter ostale stavbe in površine v MOL, niso zanemarljivi. “Letno očistimo približno od 2.000 m2 do 6.000 m2, strošek odstranjevanja grafitov v letu 2021 je bil 75.380 evrov, v letu 2022 83.641 evrov in v letu 2023 90.943 evrov,” so sporočili in dodali, da se “vandalizem se tudi Mestni občini Ljubljana občasno pojavlja in je po našem prepričanju odraz dogajanja v družbi, ki mu ni moč ubežati”.
Vandali se najpogosteje lotijo grafitiranja, pogosto s politično vsebino. Med posledicami njihovih dejanj so še uničeni koši, poškodovana drevesa in tudi kakšen poškodovan urbanomat ter avtobusno postajališče,” pravijo na MOL. “Naši ukrepi na tem področju so usmerjeni predvsem v ozaveščanje, tako v okviru družbeno odgovorne kampanje ‘Človek, čuvaj svoje mesto’ že več let opozarjamo na pomen spoštovanja skupnega javnega prostora.”
Prekrške s področja vandalizma in grafitiranja obravnavajo mestni redarji. “Samo zaznavanje tovrstnih prekrškov je sicer oteženo, saj mora pooblaščena uradna oseba, mestni redar, na kraju zalotiti kršitelja, da lahko izpelje postopek o prekršku,” so pojasnili. Vandalizem opredeljuje zakon o varstvu javnega reda in miru v 16. členu. “Kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave, se kaznuje z globo od 208,65 do 417,29 evrov,” pravi zakon.
Na omenjenih protestih 19. januarja, na katerih je posredovala tudi posebna policijska enota, je policija zoper dve osebi uvedla prekrškovni postopek. Mestna občina bo po poročanju časnika Dnevnik podala odškodninske zahtevke vsem identificiranim osebam, ki so na protestu povzročale škodo na javni infrastrukturi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje