Prejšnji teden je razburilo onesnaženje na Ljubljanskem barju, iz katerega se je širil tudi močan smrad. Najnovejša analiza je pokazala, da je vzrok za "umazano" barvo vode "izredna namočenost tal v povezavi z gnojenjem, lahko tudi skozi dlje trajajoče obdobje". Kot so za N1 pojasnili na agenciji za okolje, so visoka podzemna voda in padavine iz tal intenzivneje spirala vse, kar je bilo vanje naneseno skozi leta.
Prejšnji teden je med Ljubljančani precej razburjenja povzročila “črna” voda na Ljubljanskem barju, iz katere se je širil tudi smrad. “Tako drastičnega primera še nisem videl,” je stanje v Bevškem jarku, ki se izteka v Ljubljanico, takrat za N1 opisal predsednik Krajevne skupnosti Podpeč-Preserje Mitja Bervar.
Na nenaden prizor na barju so prejšnji teden ob rutinskem pregledu naleteli geografi, ki so takrat sicer namignili, da bi vzrok lahko tičal v izpustu komunalnega blata čistilnih naprav, a dokazov za to ni bilo. Analizo vode je opravila Agencija RS za okolje (Arso).
Slednja je 23. avgusta opravila terenski ogled in vzorčenja Bevškega grabna ter Ljubljanice pred in po izlivu Bevškega grabna. “Voda Bevškega grabna je bila motna, motna je bila tudi Ljubljanica na mestu sotočja. Na površinah v okolici Bevškega grabna nismo opazili onesnaženja z gnojevko ali odloženega blata iz komunalnih čistilnih naprav. Na nekaj travniških površinah so bili vidni ostanki poplav – polegla trava pokrita z muljem,” so za N1 pojasnili na Arsu.
Takrat se je pojavila bojazen, da bi onesnaženje lahko vplivalo na vodo reke, ki teče skozi prestolnico. A zadnji rezultati analize Ljubljanice in Bevškega potoka kažejo, da slednji ni imel bistvenega vpliva na stanje Ljubljanice, saj so bile vrednosti analiziranih parametrov pred in po izlitju Bevškega potoka vanjo primerljive. “V primerjavi z Ljubljanico so bile v Bevškem potoku izmerjene višje vrednosti amonija, sulfata, celokupnega in raztopljenega organskega ogljika ter organsko vezanega dušika. Neobičajne za površinsko vodo so bile predvsem visoke koncentracije sulfata in izredno nizke koncentracije raztopljenega kisika,” še kažejo izsledki analize.
Na agenciji za okolje iz rezultatov vzorcev sklepajo, “da je do obremenitve Bevškega grabna prišlo zaradi izredne namočenosti tal v povezavi z gnojenjem, lahko tudi skozi dlje trajajoče obdobje. Visoka podzemna voda in padavine so iz tal intenzivneje spirala vse, kar je bilo vanje naneseno skozi leta”.
Kako je bila prejšnji teden videti lokacija, ki je sprožila nemalo vprašanj zaskrbljenih domačinov, si poglejte v posnetku spodaj.
Onesnaženje so sicer prijavili tudi pristojnemu inšpektoratu, Javnemu zavodu Krajinski park Ljubljansko barje in policiji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje