Je za obsežno onesnaženje na Ljubljanskem barju res krivo komunalno blato? Potem ko so geografi v nedeljo ob rutinskem terenskem delu naleteli na temno barvo vode, iz katere se širi smrad, ob tem pa namignili, da bi vzrok lahko tičal v izpustu komunalnega blata čistilnih naprav, danes župani okoliških občin mirijo, da za to dokazov ni. Prikimavajo jim tudi številni domačini in pripovedujejo, da je krivec najverjetneje naravni proces – gnitje. Analize vzorcev vode, ki bodo pokazale, kaj je botrovalo nenadnemu prizoru na barju, že potekajo, kraj onesnaženja pa si je že ogledala policija, agencija za okolje, inšpektor za okolje in energijo ter inšpektor za naravne vire in prostor.
“Tako drastičnega primera še nisem videl,” je stanje v Bevškem jarku, ki se izteka v Ljubljanico, za N1 opisal predsednik Krajevne skupnosti Podpeč-Preserje Mitja Bervar. “Včeraj so me klicali številni zaskrbljeni vaščani in spraševali, ali vem, kaj se dogaja,” je dodal.
Vse, kar je raslo tam, kjer je deset, dvanajst dni stala voda, je odmrlo, poginile so živali, kot so krti in miši, pa je za STA povedal predsednik sveta Krajevne skupnosti Bevke Jernej Lenarčič in dodal, da se je po poplavah začel v okolici Bevk širiti neznosen smrad po gnilobi in mrhovini.
Da domnevnega onesnaženja res ni težko zgrešiti, se je prepričala tudi ekipa N1, ki je posnela temno, skoraj črno vodo, ki se izliva v Ljubljanico.
Kako je videti lokacija, ki je sprožila nemalo vprašanj zaskrbljenih domačinov, si poglejte v posnetku spodaj.
Potem ko so na stanje na Ljubljanskem barju opozorili člani Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, so se zdaj na teren odpravile še vse pristojne službe. Kot so za N1 potrdili na Policijski upravi Ljubljana, so na območju med Podpečjo in Notranjimi Goricami že v ponedeljek opravili ogled in zavarovali vzorce snovi.
“Za kakšno snov gre, vzrok za njen pojav in morebiten vpliv na okolje oziroma posledice še niso znani in so predmet nadaljnje kriminalistično forenzične preiskave,” so pojasnili.
Medtem ko nadaljujejo z zbiranjem obvestil o sumu kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja, je lokacijo, ki se nahaja na območju Nature 2000, danes obiskal tako inšpektor za okolje in energijo kot tudi inšpektor za naravne vire in prostor. Skupaj z agencijo za okolje bosta ugotavljala, ali je res prišlo do okoljske škode.
Člani Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU so namreč po odkritju domnevnega onesnaženja vodo analizirali, testi pa so pokazali onesnaženje z organskim materialom naravnega izvora. Profesor fizične geografije Uroš Stepišnik je pojasnil, da je vsebnost kisika v vodi Bevškega jarka le 12,4-odstotna, povišane pa so tudi vrednosti fosfatov in kloridov.
Po njegovi oceni gre najverjetneje za onesnaženje s komunalnim blatom. Ocenjuje tudi, da je povzročitelj verjetno računal na obilno deževje in vode, ki bi blato hitro odnesle, s tem pa bi se izognil “aferam”.
“Domnevamo, da je onesnaženje posledica izpusta komunalnega blata čistilnih naprav v pritok Ljubljanice, kar smo že opazili v preteklosti tudi na drugih območjih Slovenije,” je dodal profesor fizične geografije Stepišnik.
Na inštitutu upajo, da bodo odgovorni onesnaženje celovito preiskali, pa tudi podali rešitve, da do takih dogodkov ne bo več prihajalo. “Menimo, da je boljša preventiva kot kurativa, če bi ta voda vsebovala kakršnekoli naravi škodljive količine snovi,” je za N1 podčrtal vodja Oddelka za fizično geografijo na geografskem inštitutu Matej Lipar.
Ljubljansko barje je namreč “izjemno ranljiv habitat” so jasni tudi v Ribiški družini Barje. Že lani so se zaradi hude suše soočali z množičnim poginom rib v Malem grabnu, ko je poginilo približno deset tisoč rib, zato je novica o onesnaženju med ribiči povzročila dodatno zaskrbljenost. “Ne želimo si dodatnih pritiskov na dragoceno naravno okolje Ljubljanskega barja ter okolice in upamo, da gre za naravni pojav,” pravijo.
“Nikakršnih dokazov ni, da gre za komunalno blato”
Da ni nobenih dokazov, da bi bil vzrok za onesnaženje komunalno blato, medtem miri župan občine Brezovica Metod Ropret, v Javnem komunalnem podjetju Brezovica pa dodajajo, da na Bevški jarek sploh ni priklopljena nobena čistilna naprava. “Ugotovitve gredo v smer organskega onesnaženja oziroma gnitja zaradi poplav in visokih temperatur,” je Ropret povedal za N1. Po njegovih besedah se taki prizori na barju pojavijo občasno, večjih težav pa da niso povzročili.
Prikimavata mu tudi direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic in predsednik sveta Krajevne skupnosti Bevke Jernej Lenarčič. Pravi, da dolgotrajna poplavljenost na tem območju za sabo vedno pusti tovrstne posledice, razlika je le v tem, da do poplav običajno pride spomladi, ko vegetacije še ni, ali jeseni, ko je že suha. Zdaj pa je pojav zaradi vpliva visokih temperatur, mladega rastlinja in večje količine odmrlih živali bistveno intenzivnejši, je naštel. V krajinskem parku so dodali, da temu botruje še nadmorska višina. Prav na tem območju je namreč najnižja, voda pa se zato zadržuje najdlje.
Tudi na občini Log-Dragomer so se danes zjutraj zaradi domnev, da bi vir onesnaženja lahko predstavljal izpust iz čistilne naprave, takoj odpravili do lastne čistilne naprave. Direktorica občinske uprave Marjeta Sternad Kuharič je za N1 povedala, da napak na napravi niso zaznali.
Trditve županskih kolegov je na redni tedenski novinarski konferenci podkrepil še ljubljanski župan Zoran Janković: “Mi imamo na Ljubljanici štiri merilna mesta in vsak dan merimo, kaj se dogaja. Rezultati kažejo na dobro stanje, izmerjena pa so posamezna preseganja mikrobioloških parametrov. Vsak dan delamo nove vzorce, če bomo kaj zaznali, bomo to posredovali ustreznim službam,” je povedal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje