Spletni prevaranti so znova na delu, tokrat so fotografije ukradli nekdanji dolgoletni vodji državnega protokola Kseniji Benedetti in z njimi ustvarili več lažnih profilov. "Nekdo se prav pase z mojimi fotografijami. Sem že obupala. Ne nasedajte, prosim," je na svojem Facebookovem profilu opozorila prijatelje. Motiv za tovrstne kraje identitete je navadno zgolj en; zaslužek. V zadnjem mesecu na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT opažajo, da goljufi prežijo predvsem na mlade ženske. Kaj storiti, če postanete žrtev? In zakaj Facebook v tovrstnih primerih ne ukrepa bolj odločno?
Seznam slovenskih estradnikov, športnikov in politikov, ki so jim spletni prevaranti ukradli identiteto, se je podaljšal: tokrat so se spravili na nekdanjo dolgoletno vodjo državnega protokola Ksenijo Benedetti.
“Nekdo se prav pase z mojimi fotografijami. Sem že obupala. Ne nasedajte, prosim,” je na svojem Facebookovem profilu opozorila sledilce, objavo pa opremila z zaslonskimi posnetki lažnih profilov, ki so jih z njenimi fotografijami in izmišljenimi imeni ustvarili goljufi.
Tadej Hren, strokovnjak za informacijsko varnost z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, pojasnjuje, da sta vzroka za krajo identitete lahko dva.
Tovrstni profili lahko nastanejo iz golega maščevanja in nagajanja osebi, ki jo žrtev pozna, a ne ve, da je ustvarila lažen profil. Tipičen primer so nekdanji partnerji in partnerice.
Ko pa govorimo o klasičnih primerih kraj identitete – kar se je zgodilo tudi nekdanji vodji državnega protokola – je v ozadju vedno finančni motiv, prevaranti pa si želijo zgolj eno: zaslužiti. “Žrtve poskusijo privabiti, da bi jih lahko preusmerili v goljufive sheme. Investicijske prevare in trgovanje s kriptovalutami je zelo pogosto.”
Lažni OnlyFans in pornografija: Zadnji mesec so na udaru mlada dekleta
Po Hrenovih besedah zadnji mesec goljufi prežijo na mlada dekleta.
Z njihovimi ukradenimi podatki in fotografijami ustvarijo lažen profil, kamor zapišejo, da so začele ustvarjati na platformi OnlyFans.
Pod pretvezo, da lahko kupijo pornografske vsebine, svoje žrtve speljejo na določeno spletno stran, kjer nič hudega sluteči uporabniki vnesejo podatke svoje kreditne kartice, ki jih prevaranti ukradejo. “Žrtve kraje identitete niso spletne vplivnice, ampak mlade ženske na splošno. V zadnjem mesecu smo prejeli kakih deset prijav, a se zavedamo, da veliko ljudi tovrstnih kraj ne prijavlja. Vemo, da je to le vrh ledene gore.”
Policija posebne statistike kraj fotografij spletnih uporabnikov ne beleži, razpolaga pa s podatki o kraji oziroma prevzemu identitete, ko gre za kaznivo dejanje s področja varstva osebnih podatkov. Natančneje: ko nekdo neupravičeno javno objavi oziroma posreduje v javno objavo osebne podatke ali pa prevzame identiteto druge osebe in si na njen račun pridobi premoženjsko in nepremoženjsko korist. “V primerih kraje identitete je pregon mogoč samo na predlog. V letu 2022 je policija obravnavala skupno 377 tovrstnih zadev, do 1. decembra letos pa 229 zadev,” so pojasnili na policiji. Poudarjajo, da v vsakem primeru, tudi ko gre za storilce iz tujine, naredijo vse, da bi storilce odkrili, zato sodelujejo tudi s tujimi varnostnimi organi, Europolom ter Interpolom.
Zakaj Facebook ne ukrepa bolj odločno?
Benedetti je krajo, sodeč po objavi Facebooku, prijavila. Dobila je odgovor, da so lažni profil sicer pregledali, a niso našli kršitev standardov Facebookove skupnosti. Zakaj?
Hren pravi, da so na SI-CERTU dobili občutek, da Facebook objav oziroma profilov sploh ne pregleda, temveč zgolj pošlje generičen odgovor, da ne gre za goljufijo. “Veliko uporabnikov pripoveduje, da so kraje identitete prijavili, zgodilo pa se ni nič. Facebook torej ne nudi take podpore, kot bi jo človek v takih primerih potreboval,” razlaga.
Enako se po njegovih besedah dogaja, če uporabnik prijavi kakšno lažno reklamo ali stran. Facebook ponudi možnost, da izpolniš določene obrazce, ne moreš pa kontaktirati z osebo, ki bi ji lahko pojasnil okoliščine. “Nihče ne ve, kaj se v resnici s temi prijavami zgodi, torej ali jih upoštevajo ali ne.”
Strokovnjaki na SI-CERTU se sicer na določene zaposlene pri Facebooku lahko obrnejo, a zgolj, če gre za vprašanja varnosti, s težavami uporabnikov se ne bodo ukvarjali, “kar ni ravno lepo”, pravi Hren.
Postreže še z eno zanimivo informacijo: če nekdo zlorabi Facebookovo stran podjetja, bo slednje enako težko prišlo v stik z nekom, ki bi mu problem pomagal rešiti. Drugače pa je, če je to isto podjetje prek Facebooka veliko oglaševalo in za to tudi porabilo veliko denarja. “V tem primeru Facebook nudi individualno pomoč. Pojavi se neki gumb, preko katerega je mogoče vzpostaviti stik s človekom. In potem se zadeva premakne,” razlaga.
V vsakem primeru – tudi če Facebook ali Instagram v primeru kraje nista v pomoč – je najbolje po Hrenovih besedah zlorabe vztrajno prijavljati. “Tudi če jo zavrnejo, je treba pogledati, ali obstaja možnost, da se na njihovo odločitev pritožiš. Včasih pomaga tudi, da isti lažni profil prijavi več oseb in ne le oseba, ki so ji ukradli profil.”
Dodaja pa, da vse, kar objavimo na družbenih omrežjih, lahko danes ukrade in izkoristi vsak.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje