Ljubljanski policisti in kriminalisti so uspešno preiskali kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. 23-letni osumljenec je po družbenih omrežjih navezal stik z mladoletno deklico in jo prisilil, da mu je poslala svoje intimne fotografije. Ob srečanju jo je nato z uporabo sile prisilil v spolna dejanja. Osumljeni je bil v začetku decembra s kazensko ovadbo priveden k dežurnemu preiskovalnemu sodniku v Ljubljani. Ta je zanj odredil pripor.
Policija je konec novembra na podlagi prijave začela kriminalistično preiskavo več kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v škodo mladoletne deklice. 23-letnik iz Gorenjske, ki v preteklosti ni bil obravnavan za kazniva dejanja, je prek družbenih omrežij navezal stik z mladoletnico in jo z grožnjo prisilil, da mu je poslala intimne fotografije. V nadaljevanju se je osumljeni z žrtvijo srečal na dogovorjenem javnem kraju, kjer jo je z uporabo sile prisilil v spolna dejanja.
POGLOBLJENO: Spletne spolne zlorabe: na posnetkih identificirali 57 otrok iz Slovenije
Kot je pojasnil Primož Podbelšek, kriminalistični inšpektor specialist v skupini za mladoletniško kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana, je komunikacija med osumljenim 23-letnikom in žrtvijo trajala dalj časa, potekala je prek različnih kanalov, ki omogočajo komuniciranje prek mobilnih naprav, kot sta Snapchat in Instagram. Kriminalisti so med kriminalistično preiskavo zasegli več elektronskih naprav, na katerih so našli njuno komunikacijo. Na elektronskih napravah osumljenca so poleg intimnih fotografij mladoletne deklice našli še več takšnih datotek drugih deklet, ki so po videzu mladoletna.
“Osumljeni 23-letnik je bil v začetku decembra za štiri kazniva dejanja s kazensko ovadbo priveden k dežurnemu preiskovalnemu sodniku v Ljubljani. Ta je po zaslišanju zanj odredil pripor. Osumljenemu se očita storitev dveh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po prvem in drugem odstavku 173. člena kazenska zakonika, za kateri je zagrožena kazen od 3 do 8 let zapora oziroma od 5 do 15 let zapora, ter dveh kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po prvem in drugem odstavku 176. člena kazenskega zakonika, za kateri je zagrožena zaporna kazen od 6 mesecev do 8 let,” je pojasnil Podbelšek.
Preiskava se nadaljuje, saj kriminalisti zbirajo obvestila in dokaze v povezavi z zavarovanimi elektronskimi podatki s ciljem identifikacije mladoletnic, katerih intimne fotografije so našli na njegovih elektronskih napravah. “Do zdaj je bilo ugotovljeno, da je osumljeni deloval prek družbenih omrežij, s preiskavo pa bomo ugotovili, ali se je fizično srečeval še z drugimi mladoletnimi dekleti,” je še dodal Podbelšek.
Za varnost otrok na internetu so odgovorni predvsem starši
Na Policijski upravi Ljubljana so v letu 2022 zaključili preiskavo že 21 takšnih kaznivih dejanj, ki so jih osumljene različne osebe, več pa jih je še v preiskavi. Storilci prek različnih družbenih omrežij, kot sta Snapchat in Instagram, stopijo v stik z otroki in mladoletniki, jih na različne načine nagovorijo in z grožnjami od njih pridobijo njihove intimne fotografije in videoposnetke.
“Storilci tovrstnih kaznivih dejanj pogosto zmanipulirajo in prepričajo mladoletne žrtve, da jim pošljejo intimne posnetke, z njimi pa jih nato izsiljujejo, jih objavljajo na družbenih omrežjih in si jih izmenjujejo z isto mislečimi, največkrat zaradi zadovoljitve svoje spolne potrebe. Ti intimni posnetki nato krožijo po spletu in jih je zelo težko popolnoma odstraniti,” je pojasnil Podbelšek. Opozoril je še, da so za varnost otrok na internetu v prvi vrsti odgovorni starši, ki naj se s svojimi otroki pogovorijo, in da se predvsem tudi sami poučijo o varni rabi elektronskih naprav ter o nevarnostih, ki pretijo otrokom in mladostnikom na družbenih omrežjih. “Izrednega pomena je, da se, če se zgodi takšno dejanje, komunikacija nemudoma prekine, da se ta ne izbriše in da se dejanje prijavi policiji,” je še opozoril.
Robert Tekavec, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, je v nadaljevanju pojasnil, da statistični podatki zadnjih let kažejo skrb vzbujajoč trend porasta tovrstnih kaznivih dejanj. V letu 2021 je policija obravnavala 176 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, leto poprej 150, letos pa so policisti obravnavali 158 kaznivih dejanj. V letu 2021 je policija obravnavala 121 kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, leto poprej 100, letos pa so obravnavali 144 teh kaznivih dejanj.
Celotno novinarsko konferenco si lahko pogledate v posnetku na vrhu članka.
Ključna je preventiva
“Raziskave kažejo, da vse več otrok pri vedno nižji starosti kar precej časa dnevno nameni brskanju po spletu, kar povečuje njihovo izpostavljenost nevarnostim in zlorabam po spletu. Internet je za storilce spolnih zlorab postal pripomoček, ki jim omogoča lahek dostop do otroka, anonimnost, hitro izmenjavo informacij, ter je hkrati tudi iskalnik in hramba za gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok,” je dejal Tekavec.
Storilci takšnih spolnih zlorab na internetu po pojasnilih policije prežijo v okoljih, kjer so otroci ali mladostniki. Zavedajo se njihove ranljivosti in naivnosti. Prisotni so na družbenih omrežjih, na forumih, klepetalnicah, tudi kanalih za komuniciranje znotraj računalniških iger. So zelo dobri manipulatorji, ki od otrok dosežejo nekaj, česar sami nikoli ne bi storili. Predstavljajo se lahko z lažnimi profili kot sovrstniki, nekateri pa se predstavijo s pravim imenom, s pravo starostjo in potem igrajo igro manipulacije in pridobivanja zaupanja otrokom ali mladim.
“Preden storijo spolno zlorabo, pri otroku pridobivajo zaupanje, ga razumejo, ga pohvalijo, mu govorijo lepe stvari, lahko ga tudi nagradijo, mu kaj kupijo, na primer dodatek v računalniški igri, in tako gradijo zaupanje. Ko otroke prepričajo, da jim pošljejo intimno fotografijo, se ti ujamejo v past, storilci jih lahko izsiljujejo z že poslanimi intimnimi fotografijami, lahko gre tako daleč, da otroke ali mladostnike pripravijo, da se z njimi osebno srečajo, na srečanju pa se zgodi tudi fizična spolna zloraba,” je predstavil Tekavec.
Ključen poudarek je preventiva. Policija zato staršem svetuje, da otroku ne dajo prehitro pametne naprave, da nima hitro neomejenega in nenadzorovanega dostopa do interneta. Starši naj jim ne pustijo, da gredo s pametnimi napravami v posteljo, da so z njo sami v sobi, da gredo z njo na stranišče, vsaj ne najmlajši, omejijo naj jim čas brskanja po spletu. Policija namreč v zadnjih treh letih opaža porast objave posnetkov, na katerih so otroci goli. Otroci, stari tudi 5 ali 6 let, jih sami posnamejo in jih vede ali ne objavijo na različnih omrežjih. Navadno uporabljajo spletne račune staršev ali jim celo starši ustvarijo profil. Ti otroci niso spolno zlorabljeni, ker pa se taki posnetki na internetu hitro razširijo, pridobijo pa jih tudi storilci spolnih zlorab, so tudi ti otroci kasneje lahko žrtve spolnega izkoriščanja.
Policija je na novinarski konferenci poudarila, da je za spolno zlorabo kriv tisti, ki jo je storil. “Pravi odziv in pristop staršev ter pogovor bo pripomogel k temu, ali bo otrok o spolni zlorabi povedal vse in da bo to povedal pravočasno. Pogovarjajte se s svojimi otroki, če pa zaznate sum spolne zlorabe, o tem takoj obvestite policijo. Policija bo zavarovala dokaze, zaščitila otroka, če je bila intimna fotografija že poslana, pa bo pomagala, da se razširitev te čim bolj omeji,” je pojasnil Tekavec.
“Ker se bližajo prazniki, ko bodo družine skupaj preživljale čas v domačem okolju, moramo opozoriti tudi na to, da se spolne zlorabe otrok dogajajo tudi za domačimi vrati. Otrok, ki je v domačem okolju zlorabljen in je lahko popolnoma odvisen in podrejen tistemu, ki ga zlorablja, potrebuje pomoč vseh tistih, ki so z njim v stikih zunaj domačega okolja. Zato pozivamo vse, ki zaznajo kakršnokoli spolno zlorabo fizično ali prek interneta, da o tem takoj obvestijo policijo,” je še pozval Tekavec.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
