Menu Item
Komisije v občinah, ki so jih prizadele poplave, popisujejo škodo. Začele so z javno infrastrukturo, nadaljevale bodo v domovih prebivalcev.
Občine morajo do 1. septembra pripraviti prve popise v poplavah nastale škode. Ti bodo pomembna podlaga za izplačila po interventnem zakonu, ki ga bo vlada predvidoma sprejela v četrtek, pa tudi za pripravo vlog za financiranje pomoči iz Evropske unije.
Za koordinacijo obnove po poplavah je premier Robert Golob zadolžil Boštjana Šefica in ga v ta namen imenoval za državnega sekretarja v svojem kabinetu. Šefic je opozoril, da morajo občine pravočasno zbrati vse podatke, še posebej sezname tistih, ki so ostali brez domov. Velike občine, ki niso bile prizadete, je Šefic pozval, naj pomagajo manjšim občinam, v katerih je nastalo največ škode.
Da je popis škode zahteven, pravi mengeški župan Bogo Ropotar. Oblikovali so popisne komisije, ki so včeraj začele delati, najprej na občinskih objektih in infrastrukturi. V komisijah so uradni cenilci, arhitekti, gradbeniki in drugi strokovnjaki. “Nekoliko se lovimo in sproti iščemo rešitve,” priznava župan. “Gre za obsežne obrazce, ki nam jih pomagajo izpolnjevati zaposleni z drugih občin. Morda so v krajih, kjer so v preteklosti že imeli podobne škodne dogodke, nekoliko bolj vešči tega dela, za marsikatero manjšo občino pa je to zelo velik zalogaj.”
Tudi o plačilu komisij se še niso dogovorili, za zdaj “načeloma delajo prostovoljno”, pravi Ropotar in upa, da bodo vprašanja plačil dobila odgovore na današnjem sestanku skupnosti občin v Nazarjah. “Podobno kot je bilo z odvozom ogromnih količin odpadkov. Najprej sem komunalne delavce prosil, naj odvozijo, šele pozneje smo dobili zagotovila države o povrnitvi stroškov,” opisuje razmere.
Škoda je zelo velika, a o natančnejših številkah župan še ne želi govoriti. Samo v enoti mengeškega vrtca Gobica, ki ga je obiskovalo 300 otrok, – in v katerem je bila spodnja etaža s kuhinjo, pralnico in igralnicami popolnoma poplavljena – je po prvi oceni škode za 2,5 milijona evrov.
Sledil bo natančnejši popis tako občinskih objektov kot tudi domov, predvidoma v naslednjih dneh. Prebivalci škode ne morejo popisati sami, to mora storiti komisija. Ropotar vsem občanom, ki so utrpeli škodo v poplavah, svetuje, naj se prek elektronske pošte obrnejo na občino in naročijo popisovalce. Lahko se tudi osebno oglasijo na občini, trenutno pri njih dela več študentov, ki pomagajo pri organizaciji.
Zagotavlja, da bo poskrbljeno za vse. “Zavedamo se, da nekateri, še posebej starejši, nimajo možnosti, da pošljejo elektronsko pošto ali pridejo osebno. Ko bomo delali evidenco, bomo videli, kje so ostale ‘rdeče hiše’, za katere škoda ni bila prijavljena. Bomo šli od vrat do vrat, osebno, pozvonili in popisali škodo. Na nikogar ne bomo pozabili,” pravi župan.
Na spletni strani vlade, namenjeni ukrepom po poplavah, so objavljene izhodiščne povprečne cene za ocenjevanje delnih škod na stavbah.
Tisti, ki so imeli v svojih hišah tudi obrt, bodo škodo na stavbi prijavili občini, ostalo škodo – na primer na strojih in opremi – pa obrtno-podjetniški oziroma gospodarski zbornici, še pojasnjuje župan. To velja tudi za nečlane teh zbornic.
V Škofji Loki poškodovanih 250 hiš
Med bolj prizadetimi občinami je Škofja Loka. V divjanju reke Sore in obeh njenih pritokov – Poljanske in Selške Sore – je bilo poškodovanih več kot 350 hiš, močno pa je poškodovana tudi javna infrastruktura. Župan Škofje Loke Tine Radinja je za N1 ocenil, da je na javni infrastrukturi škode za približno 60 milijonov evrov, a da se bo ta znesek lahko še povečal. Poškodovanih je bil 21 mostov, od tega jih je 13 popolnoma uničenih, številne mostove bodo zaradi poškodb morali nadomestiti. Poplave so uničile več kilometrov občinskih cest, škoda je velika tudi na vodovodnem in električnem omrežju.
Da bi popis škode potekal čim hitreje in brez težav, so v škofjeloški občini že minulo soboto pozvali občanke in občane, da nastanek škode prijavijo prek obrazcev, ki jih je v ta namen priskrbelo pristojno ministrstvo. “Od sobote že sprejemamo prijave, med tem pa smo že ustanovili komisijo, ki bo na terenu popisovala škodo. Trenutno je v komisiji deset ljudi, med njimi pa so tudi strokovnjaki s področja gradbeništva,” je pojasnil župan Radinja. Ob tem je dodal, da bodo komisijske ekipe delo na terenu začele danes, popis škode, ki je nastala na javni infrastrukturi, pa že poteka.
“Naredili bomo vse, da bomo rok 1. septembra, ki je določen za dokončanje popisa škode, ujeli. Zaradi tega smo za pomoč zaprosili še ostale občine, ob tem pa pozivamo tudi ostale strokovnjake, da se nam pridružijo,” še pove župan in poudari, da bodo po potrebi okrepili ekipe za popis škode na terenu, da bo popis dokončan v zastavljenem časovnem okviru.
Po divjanju Savinje
Tudi v občini Mozirje, ki jo je v poplavah močno opustošila podivjana reka Savinja, so že imenovali šest komisijskih ekip za popis škode na terenu. Kot je za N1 pojasnil mozirski župan Ivan Suhoveršnik, so v vsaki ekipi po tri osebe, ekipe sestavljajo člani občinskega sveta in nekaterih drugih zunanjih odborov. Vsem prizadetim gospodinjstvom so že posredovali vloge, prek katerih morajo navesti osnovne informacije o nastali škodi.
“Te podatke bomo dobili do srede, takrat se bomo tudi sestali z vsemi popisovalci škode in takoj šli v akcijo. Menim, da bomo v treh do štirih dneh oziroma do konca tedna imeli popisano vso nastalo škodo v občini,” načrt predstavi mozirski župan.
V Mozirju je bilo po županovih ocenah poškodovanih 330 hiš oziroma gospodinjstev, od tega so štirje objekti tako poškodovani, da niso več primerni za življenje. Škoda je ogromna tudi na javni infrastrukturi, predvsem na javnih in lokalnih cestah, vodovodu, kanalizaciji. Močno pa je poškodovana tudi čistilna naprava, na katero so priklopljene tri občine in je bila šele pred kratkim dokončana.
Kot še poudari župan, bodo morali poiskati tudi dolgoročno rešitev za nekatere hiše v zaselku Loke, ki je bil najbolj opustošen v nedavnih poplavah. “To območje je znano, da je podvrženo poplavam, nekateri prebivalci Lok so se že večkrat morali soočiti s poplavami, zato bi bilo treba nekatere hiše odstraniti in prebivalcem omogočiti nakup novih zemljišč. Predlog je, da bi država odkupila ta zemljišča in bi bilo to potem poplavno območje,” pove Ivan Suhoveršnik.
Usklajene akcije
Ob tem župani opozarjajo, da objektov nima smisla obnavljati, dokler ne izvedejo vsaj najnujnejših ukrepov na vodotokih, ki so v začetku avgusta podivjali. “Preden začnemo sanirati, mora država maksimalno hitro najti rešitve za vodotoke, ki so nas poplavili. To mora biti prvo,” poudari mengeški župan Bogo Ropotar.
V primeru mengeškega vrtca Gobica, ki je le nekaj metrov od Pšate, župan pravi, da ne želi izpostaviti otrok in zaposlenih nevarnosti, dokler ne dobi zagotovil o posegih, “ki nas bodo varovali pred povodnjijo, če nas ta doleti jeseni”. Zato državo poziva: “Bagrov, buldožerjev in tovornjakov, ki so prišli iz tujine, še ne vračajte. Nujno je treba očistiti in poglobiti strugo, kjer je le mogoče, ter izvesti interventne ukrepe.”
Upa, da se sanacija ne bo ustavila zaradi birokracije. “Sem zelo praktičen človek. Z bagri moramo takoj začeti delati višje gor po toku,” pravi. Prepričan je, da se je treba dela lotiti takoj in sistemsko, “da se ne bo vsaka občina posebej lovila, kako in kaj”. Z župani sosednjih Kamnika, Trzina, Komende in Vodic so ustanovili skupno pisarno, v okviru katere želijo s pomočjo strokovnjakov čim prej najti rešitve za ureditev vodotokov, ki so v pred slabimi tremi tedni preplavili celotno območje.
Za usklajene protipoplavne ukrepe po državi bo skrbel tudi svet za vode pod okriljem ministrstva za naravne vire.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje