Po katastrofalnih poplavah se začenja obnova, ki bo morala biti premišljena in strateška. Pod okriljem ministrstva za naravne vire in prostor bo deloval svet za vode.
Po katastrofalnih poplavah se začenja obnova, ki bo morala biti premišljena in strateška. Kje obnavljati in kje to ni smiselno? Na katerih območjih bodo nujni protipoplavni ukrepi in kje se bodo morali ljudje umakniti rekam?
Danes je potekalo prvo srečanje sveta za vode pod okriljem ministrstva za naravne vire in prostor. “Brez strokovne podpore sistemskih sprememb niti interventnih ukrepov ne bomo izvajali,” je dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter se zahvalil strokovnjakom, ki so se odzvali povabilu.
Svet za vode bo vodil hidrolog Rok Fazarinc. Cilj sveta je omejiti škode v prihodnjih letih. V svetu bodo še Matjaž Mikoš in Andrej Kryžanowski s fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Mihael Toman z biotehniške fakultete, Barbara Čenčur Curk in Mihael Brenčič z naravoslovnotehniške fakultete, Lidija Globevnik, Nataša Sovič z Arsa, Primož Banovec z inštituta za vodarstvo, Miloš Bavec iz geološkega zavoda in nekdanji minister za okolje Pavel Gantar.
Najprej nujni ukrepi, nato premišljene dolgoročne rešitve
Najprej so nujni intervencijski ukrepi, dolgoročno pa premišljena sanacija in protipoplavne rešitve. “Trenutno potekajo popis škod in osnovne intervencije. Resne sanacije ne more biti čez noč,” je dejala direkcije za vode Neža Kodre. “Rešitve morajo biti celovite in premišljene, na nivoju celotnih porečij. Če bomo zdaj delovali ad hoc, se nam lahko zgodi, da se bomo prezgodaj v naslednjih letih spet srečali s čim podobnim.”
Minister Brežan je na vprašanje o časovnici ukrepov potegnil vzporednico s popotresno obnovo v Posočju, ki je trajala več kot desetletje. “Obseg in razpršenost te škode je po teh poplavah še večja,” je poudaril.
Fazarinc je v preteklih tednih obiskal prizadeta območja. Po njegovi oceni bo sanacija najbolj zahtevna v Zgornji Savinjski dolini od Letuša proti Logarski dolini in v strugi Meže pri Črni na Koroškem. “Ne smemo pa zanemariti drugih območij, kjer so bili poplavni dogodki prav tako intenzivni, na primer poplavljanje Poljanske Sore v Škofji Loki ter Save v Ljubljani v Tacnu in Sneberjah, je še poudaril Rok Fazarinc.
Med ukrepi, ki se že izvajajo in jih je treba nujno izvesti hitro, so sanacija nasipov, odstranjevanje zarasti, popravila mostov. Do jesenskega deževja je nujno treba zagotoviti pretočnost strug,” je poudaril Fazarinc. “Zelo velike težave lahko povzroči že bistveno manjše deževje, kot je bilo 4. avgusta,” je opozoril Fazarinc, saj struge še zdaleč niso očiščene. Bolj kot glavne struge, na primer Savinje, so problematični pritoki, polni proda in naplavin.
Med dolgoročnejšimi ključnimi ukrepi so nujni zadrževalniki visokih vod, je dejal Fazarinc. Voda si je našla svojo pot, namesto da bi jo lahko spravili v neki prostor, kjer ne bi povzročala škode. “Strug ne moremo širiti in nasipov dvigovati v neskončnost, ampak je treba pretok vode na drug način nadzorovati.”
Nekateri protipoplavni ukrepi se že načrtujejo ali izvajajo s financiranjem iz kohezijskih sredstev EU in načrta za okrevanje in odpornost. Kodre je omenila gradnjo suhih zadrževalnikov, ki so eden od načrtovanih ukrepov. “Večkrat, ne izključno, se pojavijo iniciative, ki nasprotujejo tem ukrepom, težave so tudi z odkupi zemljišč. Upam, da so ljudje tudi skozi ta dogodek ugotovili, kako je to pomembno, in da bomo morda te objekte nekoliko lažje umeščali v prostor in reševali poplavno problematiko na strokovni način,” je zaključila direktorica direkcije za vode.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje