Zveza aktivov staršev nasprotuje uvedbi obveznega drugega tujega jezika

Slovenija 09. Feb 202413:31 > 14:04 3 komentarji
učenci
Foto: Borut Zivulovic/BOBO

V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije še niso uspeli podrobno pogledati osnutka nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033. Kljub temu je zaznati, da starši nasprotujejo uvedbi obveznega pouka drugega tujega jezika v zadnji triadi, je pojasnila predsednica zveze Lara Romih.

“Na podlagi prvih informacij, ki smo jih zasledili v osnutku nacionalnega programa, je zelo težaven predlog uvedbe drugega tujega jezika v zadnji triadi osnovne šole, kar smo starši opozarjali zadnje leto na delovni skupini za pripravo strategije jezikovnega izobraževanja do leta 2030, kjer so bili argumenti preslišani,” je pojasnila predsednica ZASSS Lara Romih.

Kot je poudarila, so s skupno podporo ravnateljev, učiteljev in staršev tako uspeli umakniti obvezni drugi tuji jezik v zadnji triadi iz predloga sprememb zakona o osnovni šoli, kjer je minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda prisluhnil argumentom.

Da je to negativno presenečenje ter da so še zmeraj tudi ravnatelji proti, je po njenih navedbah potrdila tudi predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič. V odzivu za STA je zapisala, da v združenju podpirajo tako upoštevanje dosežkov nacionalnega preverjanja znanja kot eno izmed meril, kadar bo potrebna omejitev vpisa v programih srednješolskega izobraževanja, kot tudi uvedbo tujega jezika v prvi razred osnovne šole kot obvezni predmet. Večina članov medtem po navedbah Mihelič nasprotuje uvedbi obveznega pouka drugega tujega jezika v zadnji triadi.

osnovna šola
Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

V zvezi aktivov sicer sicer menijo, da se kar nekaj predlogov ujema s predlogom sprememb zakona o osnovni šoli in predlogi Partnerstva za kakovost in pravičnost v vzgoji in izobraževanju.

V osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 je opredeljenih 21 strateških ciljev in 284 ukrepov na šestih področjih. Ukrepi segajo od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih, nekateri so bolj vsebinski, drugi bolj organizacijski, pa tudi takšni, ki trenutno niso izvedljivi, so v torek na predstavitvi osnutka dokumenta pojasnili v strokovni skupini.

šola
Fotografija je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

V odzivih tudi očitki o nepremišljenosti rešitev

Osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja po mnenju predsednice Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije Danijele Makovec Radovan ni strateški dokument, ki bi celovito in na sistemski ravni usmerjal razvoj vzgoje in izobraževanja, saj izpušča več področij. Damijan Štefanc s filozofske fakultete opozarja na več nedomišljenih rešitev.

Tako Štefanc kot Makovec Radovan, sicer predavatelja na oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete, sta lani izstopila iz delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033, ker resorno ministrstvo iz zakonodajnega postopka ni umaknilo predloga sprememb zakona o osnovni šoli. Po mnenju Makovec Radovan dokument vsebuje pomembne poudarke, kot so vzgojno delovanje šol, spodbujanje bralne pismenosti, krepitev državljanske in umetniške vzgoje, trajnostna in inkluzivna naravnanost, izboljšanje kakovosti vzgoje in izobraževanja. Pozdravila je tudi operativno zasnovo dokumenta. Štefancu se zdi dobro, da bo o dokumentu še potekala širša javna in strokovna razprava.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje