28. januarja 1994 je v vzhodni del obkoljenega Mostarja s položajev vojske hercegovskih Hrvatov priletela granata. Eksplozija je ubila trojico tržaških novinarjev televizije Rai. Marco Luchetta, Dario D'Angelo in zamejski Slovenec Alessandro Saša Ota so umrli med snemanjem štiriletnega otroka, ki se je med napovedanim premierjem igral na prostem. Njihova telesa so ga rešila pred šrapneli, s pomočjo fundacije, ki so jo ustanovili v spomin na trojico, pa so ga spravili iz razrušenega mesta na Neretvi.
Na današnji dan pred 30 leti je granata v Mostarju ubila trojico novinarjev, ki so za italijansko javno televizijo Rai poročali iz Bosne in Hercegovine. Na mestu so umrli novinar Marco Luchetta ter snemalca in tehnika Dario D’Angelo in Alessandro Saša Ota, ki je bil po rodu Slovenec. Vsi trije so bili rojeni v Trstu in so delali v tržaškem uredništvu televizije Rai.
Vojna v Bosni in Hercegovini je bila na začetku leta 1994 že močno krvava. Ekipa italijanske televizije, ki je že prej poročala z jugoslovanskih bojišč, je v obkoljeni Mostar prišla dobra dva meseca potem, ko se je pod artilerijskim ognjem vojske hercegovskih Hrvatov zrušil stari most. Kot so zapisali v zborniku o ubitih italijanskih novinarjih, so bili ena prvih televizijskih ekip, ki so se lahko s konvojem Združenih narodov v času prekinitve ognja prebile v vzhodni del Mostarja, kjer so se pred obstreljevanjem skrivali muslimanski prebivalci.
Luchetta, D’Angelo in Ota so v mestu ob Neretvi pripravljali zgodbe o otrocih, ki so bili plod posilstev ali pa so v vojni izgubili starše. Na takratni Ulici maršala Tita so našli majhno klet, v kateri so se pred izstrelki z okoliških hribov skrivali prebivalci. Med njimi je bilo veliko otrok, snemanje pa so po poročanju bosanskega portala mreže Al Džazira prekinila nenadna obstreljevanja.
Ekipa se je zatekla v skrivališče, kjer pa v temi niso mogli snemati. Zato so ob prekinitvi topovskega ognja spet odšli ven, za njimi pa je šel tudi takrat štiriletni Zlatko Omerović, ki so ga zunaj posneli med igro. Med snemanjem je v neposredno bližino treščila granata, ki je trojico tržaških novinarjev kljub zaščitnim jopičem ubila na mestu. Njihova telesa so pred šrapneli rešila Zlatka, ki je napad preživel.
Kmalu po smrti novinarske ekipe Rai je v Trstu nastala fundacija, ki nosi njihove priimke in jo še danes vodi Daniela Schifani-Corfini Luchetta; žena ubitega novinarja Marca. Fundacija pomaga otrokom, ki so bili prizadeti v vojnah ali pa so zboleli za težkimi boleznimi. Imenu fundacije so kmalu po smrti dopisnikov iz Mostarja dodali priimek še enega snemalca tržaške Rai. Šlo je za zamejskega Sloveneca Mirana Hrovatina, ki so ga slaba dva meseca po smrti trojice, skupaj z novinarko Ilario Alpi ubili v Somaliji.
Fundacija je kmalu po smrti ekipe v Mostarju poiskala Zlatka Omerovića in ga skupaj z njegovo družino spravila iz mesta. Omerović po dostopnih podatkih fundacije živi v tujini, o vojnih dneh v Bosni in Hercegovini pa javno ne govori.
Med poročanjem o vojni v Bosni in Hercegovini je leta 1992 umrl še en slovenski novinar. V Sarajevu so drobci granate hudo poškodovali novinarja Mladine Iva Štandekerja, ki je med prevozom v bolnišnico umrl.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje