Ameriški predsednik Joe Biden je danes nenapovedano obiskal Kijev, sprejel ga je predsednik Volodimir Zelenski. Biden je ob tem obljubil nadaljnjo vojaško pomoč za Ukrajino. Gre za prvi obisk ameriškega predsednika v ukrajinski prestolnici od začetka ruske invazije februarja lani. Zelenski je obisk označil kot izjemno pomemben znak podpore Ukrajincem. ZDA so nekaj ur pred nenapovedanim obiskom o tem obvestile Rusijo, da bi se izognile možnosti konflikta.
Ameriški predsednik Joe Biden je tik pred prvo obletnico začetka ruske invazije na Ukrajino v Kijev prispel pred napovedanim obiskom na Poljskem. “Joseph Biden, dobrodošli v Kijevu! Vaš obisk je izjemno pomemben znak podpore za vse Ukrajince,” je predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski sporočil prek Telegrama, kjer je objavil skupno fotografijo s predsednikom ZDA.
Biden je prek Twitterja sporočil, da z obiskom Kijeva potrjuje zavezanost ukrajinski demokraciji, suverenosti in ozemeljski celovitosti. Ob tem je izpostavil prepričanje, da se je ruski predsednik Vladimir Putin hudo motil, ko je pred skoraj enim letom sprožil napad, misleč, da je Ukrajina šibka in Zahod razdeljen.
Kot so sporočili iz Bele hiše, je Biden dejal, da bo napovedal novo dobavo “kritične opreme, vključno s topniškim strelivom, protioklepnimi sistemi in radarji za nadzor zračnega prostora”.
Zelenski se je na skupni novinarski konferenci zahvalil Bidnu za obisk. “Ta pogovor nas vodi bližje k zmagi,” je sporočil ukrajinski predsednik in ob tem dodal, da potekajo pogajanja o dobavah novih raket dolgega dosega. Biden je povedal, da je bil namen Rusije “zbrisati Ukrajino z zemljevida”, a da “Putinova osvajalska vojna” ne uspeva.
Joe Biden i Wołodymyr Zełenski w Kijowie. Na terytorium całej Ukrainy, za wyjątkiem obwodu ługańskiego i okupowanego Krymu, obowiązuje alarm przeciwlotniczy. pic.twitter.com/nh0XyxUJIy
— Cezary Faber (@CezaryFaber) February 20, 2023
ZDA nekaj ur pred obiskom o tem obvestile Rusijo
ZDA so nekaj ur pred nenapovedanim obiskom ameriškega predsednika o tem obvestile Rusijo, da bi se izognile možnosti konflikta, je novinarjem povedal svetovalec za nacionalno varnost JakeSullivan. Zaradi občutljive narave sporočila Sullivan, ki je Bidna spremljal med obiskom, ni želel pojasniti podrobnosti niti o komunikaciji niti o odzivu ruske strani. Je pa povedal, da so obisk pripravljali nekaj mesecev, dokončno pa so se zanj odločili v petek.
Ameriški predsednik je v Ukrajino prispel z vlakom
Po nekaj urah je Biden zapustil Kijev in se predvidoma odpravil na prej napovedani dvodnevni obisk Poljske. Njegov obisk v Ukrajini je bil prvi obisk od začetka ruske invazije. Ob njegovem prihodu v Kijev so se oglašale sirene, ki opozarjajo na nevarnost raketnega napada. Po navedbah časnika New York Times je Biden v Ukrajino prispel z vlakom iz Poljske. Njegov obisk je bil vse do zadnjega skrit pred javnostjo, ameriški uradniki pa so vztrajno zavračali ugibanja o Bidnovi poti v Ukrajino.
Govorice, da naj bi bil Biden na poti v Kijev, so začele krožiti že zjutraj, ko so se na nekaterih ulicah v središču mesta med drugim pojavile cestne zapore.
Kot poroča BBC, je Biden v Kijev prispel na dan, ko se v Ukrajini spominjajo smrti 107 protestnikov, ki so izgubili življenje v t. i. majdanški revoluciji pred devetimi leti. ZDA so odtlej, še posebej pa od ruskega napada 24. februarja lani, ključne zaveznice Ukrajine, ki ji izdatno pomagajo z moderno vojaško opremo.
Biden je Zelenskega gostil v Washingtonu 21. decembra lani, kar je bila sploh prva pot v tujino ukrajinskega predsednika od začetka vojne.
Ob takratnem obisku je ameriški državni sekretar Antony Blinken napovedal nov paket pomoči za Ukrajino, s katerim se je vrednost ameriške vojaške pomoči Ukrajini od nastopa Bidnove vlade povečala na 21,9 milijarde ameriških dolarjev.
Japonska bo Ukrajini namenila dodatno pomoč
Japonska bo Ukrajini namenila dodatno finančno pomoč v višini 5,5 milijarde dolarjev oziroma 4,7 milijarde evrov, je danes sporočil japonski premier Fumio Kishida. Ob tem je napovedal tudi, da bo v petek, na prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino, organiziral virtualno srečanje voditeljev skupine G7, ki ji Japonska trenutno predseduje.
Borrell: Za Ukrajino so trenutno ključni topniški izstrelki
Za Ukrajino je ključen neprekinjen dotok topniških izstrelkov kalibra 155 milimetrov, je ob ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Rusko topništvo po njegovih besedah na dan izstreli približno 50.000 izstrelkov, Ukrajina pa mora imeti enake zmogljivosti.
Estonski zunanji minister Urmas Reinsalu je pojasnil, da EU za proizvodnjo toliko izstrelkov, kot jih Rusija porabi v enem dnevu, porabi en mesec. Za zadovoljitev potreb Ukrajine pa bi EU ob trenutnih proizvodnih zmogljivostih vojaške industrije potrebovala šest let, “kar je povsem nesprejemljivo”. Estonija zato predlaga, da bi članice EU skupaj naročale strelivo, ki bi ga nato sistematično dobavljale Ukrajini. “Cilj mora biti milijon 155-milimetrskih izstrelkov, stroški pa bodo znašali okoli štiri milijarde evrov,” je v Bruslju dejal Reinsalu.
Po današnji razpravi na zasedanju zunanjih ministrov EU bodo o tem prihodnji mesec na neformalnem zasedanju v Stockholmu govorili še obrambni ministri članic. V torek pa bo Borrell o tem govoril tudi z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom in ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo. Ta naj bi se po prvotnih načrtih udeležil že današnjega zasedanja zunanjih ministrov EU, a ni prispel v Bruselj. Ostal je v Kijevu, kjer se danes na nenapovedanem obisku mudi predsednik ZDA Joe Biden.
Kuleba se je na Twitterju zahvalil Estoniji za pobudo glede skupnih nabav topniških izstrelkov. Pobudo je podprl in pozval k njeni uresničitvi.
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Borrell se je ob prihodu na zasedanje odzval tudi na navedbe ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna, da naj bi Kitajska razmišljala o dobavah orožja in streliva Moskvi, kar so v Pekingu že zanikali. Borrell je dejal, da je govoril tako z Blinknom, kot tudi s kitajskim visokim diplomatom Wang Yijem. Slednjega je pozval, naj ne začne dobavljati orožja Rusiji. “Dobava bi za nas pomenila skrajno mejo v naših odnosih,” je poudaril. Wang mu je sicer zagotovil, da Peking ne namerava dobavljati orožja Rusiji, a bo EU ostala pozorna, je še povedal visoki zunanjepolitični predstavnik.
Naj ne dobavlja orožja Rusiji, je Kitajsko pozvala tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je obenem zagotovila nadaljnjo podporo Ukrajini.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje