Druga največja južnoameriška država Argentina se v volilnem letu spoprijema s kar nekaj izzivi doma, nanjo pa vpliva tudi pestro dogajanje v svetu, vključno z vojno v Ukrajini. Argentina je ena od držav, ki je ohranila dobre odnose tako z Rusijo kot Ukrajino, pri čemer pa v Buenos Airesu po besedah državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Pabla Anselma Tettamantija nikdar zgolj "ne ponavljajo tega, kar pravi nekdo drug". S sogovornikom smo se med drugim pogovarjali o Malvinih ter ga vprašali, ali lahko Slovenija računa na podporo Argentine na glasovanju za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov, ki se približuje.
Veleposlanik Pablo Anselmo Tettamanti, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Argentine, se je sredi maja v Ljubljani udeležil odprtja velike diplomatske konference za sprejetje besedila konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov. Argentina je, enako kot Slovenija, ena od pobudnic iniciative za sprejetje konvencije, katere namen je zapolniti vrzeli v zdajšnji zakonodaji na področju mednarodnega kazenskega prava.
Konvencija, o kateri so razpravljali v Ljubljani, je za Argentino še posebej ključna zaradi njene zgodovine, vključno z vojaško diktaturo med letoma 1976 in 1983. Kot je dobro znano, so to obdobje zaznamovale velike kršitve človekovih pravic, med njimi mučenje in umori, na tisoče ljudi je bilo “izginulih” (tako imenovani desaparecidos).
Po koncu vojaške diktature se je v državi zgodila ne le menjava oblasti, ampak tudi preobrat v razmišljanju. Prebivalci Argentine so se po besedah veleposlanika Tettamantija namreč “naučili, da lahko delamo velike napake in da smo bili žrtev svojih napak”, spoštovanje človekovih pravic pa je postalo temelj demokratične Argentine, ki ji od leta 2019 vlada peronistična vlada predsednika Alberta Fernandeza. Leta 2020 je tako, denimo, odmevalo uzakonjenje pravice do izbire za splav, oblasti v Buenos Airesu pa po besedah sogovornika ne pozabljajo niti na pravice drugih skupin, med njimi starejših in staroselcev.
Z veleposlanikom Tettamantijem smo se pogovarjali o argentinskih stališčih do vojne v Ukrajini, odnosu do svetovnih velesil, Malvinih oziroma Falklandih ter, med drugim, izzivih, s katerimi se argentinska vlada spoprijema v volilnem letu.
Letos jeseni bodo v Argentini volitve. Uresničevanje človekovih pravic je za Argentino zelo pomembno, kateri pa so drugi izzivi, s katerimi se soočate v volilnem letu?
Naš najpomembnejši izziv, ki ga ima vsaka vlada, je tudi za nas zagotavljanje blaginje prebivalstva. Izziv predstavlja argentinsko gospodarstvo, argentinski zunanji dolg se je v kratkem času zelo povečal – Mednarodni denarni sklad (IMF) je namreč Argentini zagotovil največje posojilo, ki je bilo doslej zagotovljeno katerikoli državi [dogovor o posojilu v višini 57,1 milijarde dolarjev je z IMF leta 2018 dosegla vlada Fernandezovega predhodnika Mauricija Macrija, op. a.].
Veliko ljudi v Argentini si zastavlja vprašanje, ali je v redu, da je IMF posodil tako veliko denarja, ne da bi natančno preučili, ali je to vzdržno. Kaj je za nas torej izziv? Izpolnili bomo svoje dolžnosti, a smo v nenehnih pogovorih z IMF, da to naredimo na vzdržen način. To pomeni na način, da bomo lahko izpolnjevali obveznosti in obenem poskrbeli za argentinsko prebivalstvo. Raven revščine je, denimo, v Argentini previsoka.
Argentina je prav tako država z naravnimi viri, pri čemer je med drugim pomembno, da nismo le dobavitelj rudnin in hrane, ampak da smo zmožni ustvarjati vrednostne verige, zagotoviti delovna mesta tudi v Argentini. To so teme, ki so predmet pogovorov, in bodo tudi v prihodnje.
Pred tedni je v tujih medijih odjeknila novica, da je argentinska vlada znova pozvala Združeno kraljestvo k pogajanjem o suverenosti Malvinov. Spomnimo: zunanji minister Argentine Santiago Cafiero je obvestil britanskega kolega Jamesa Cleverleyja, da Argentina odstopa od tako imenovanega pakta Foradori-Duncan, ki je bil sprejet leta 2016 v času Macrijevega predsedovanja in obravnava nekatera področja sodelovanja, a ne vprašanja nadzora nad Malvini. Zakaj argentinski poziv prihaja prav zdaj, potem ko dalj časa o vprašanju nismo slišali skoraj nič?
Združeno kraljestvo je tisto, ki je ustvarilo to vprašanje leta 1833, ko je zasedlo del našega ozemlja. Od takrat pozivamo k mirni rešitvi, in to se nikoli ni spremenilo. So pa vlade ubirale različne taktike pogajanj, kako pristopiti k zadevi, kako pripraviti Združeno kraljestvo, da se pogaja z nami.
Združeno kraljestvo je prepoznalo, da se je treba pogovarjati o suverenosti, in pogajali smo se več kot 15 let. A pogajanja zahtevajo svoj čas.
Vojaška diktatura je leta 1982 prijela za orožje. Obe strani sta, ne le argentinska. Mi sprejemamo krivdo, a se je tudi Združeno kraljestvo poskušalo okoristiti na račun tega, da je konflikt eskaliral do uporabe sile.
Združeni narodi nenehno pozivajo obe državi, naj rešitev najdeta na miren način. Kar je novega v zadnjem času, je torej le to, da smo, ker se zadeva ni premaknila, pozvali k resnim pogovorom. Združeno kraljestvo tako pozivamo, da bi napredovali pri tem vprašanju in da se vrnemo k srži problema, ki ga imamo, in je imel v preteklosti veliko posledic.
Vojna v Ukrajini močno zaznamuje mednarodni politični parket. Kakšno stališče je do vojne zavzela Argentina?
Imamo dobre odnose z Ukrajino in Rusijo. Ohranili smo jih in smo zelo zaskrbljeni zaradi tega, da se konflikt znova rešuje z orožjem. Stvari se po našem mnenju ne bi smele tako reševati. Od začetka strani in vse vpletene pozivamo, da se usedejo za skupno mizo in se pogovarjajo o miru. Vsakomur, ki pozna zgodovino, je bilo jasno, da se bodo stvari zelo zapletle.
Za nas je seveda zelo pomembno spoštovanje mednarodnega prava, treba je spoštovati multilateralni sistem. Zatekanje k uporabi sile mora biti zadnja možnost, mednarodno pravo jo priznava le v primeru legitimne samoobrambe. Ko smo videli, da je bilo mednarodno pravo kršeno – to se je zgodilo, ko je Rusija začela invazijo na Ukrajino, ki je suverena država –, smo na to opozorili.
Naša stališča do vsakogar, ki je vpleten v kršitve človekovih pravic, so jasna. Nismo tisti, ki bomo drugim govorili, kako naj ravnajo, saj smo sami delali napake, lahko pa rečemo, da vemo, kaj se zgodi, ko so napake storjene, in pozovemo, naj se jih ne dela.
Upamo, da bosta strani čimprej našli način, da se začneta pogovarjati, saj ne verjamemo, da se bo konflikt razrešil z orožjem. Prav tako še nikdar nismo bili priča temu, da bi tisti, proti katerim so sankcije usmerjene, spremenili stališča, sankcije pa so ob tem vedno negativno vplivale na prebivalstvo.
Argentina se doslej ni pridružila državam, ki Ukrajini vojaško pomagajo.
Niti se jim ne bomo.
Kot ste rekli – reševanje konflikta z vojsko za Argentino ni sprejemljivo?
Tega ne počnemo, niti vojaške pomoči nismo zagotavljali v preteklosti. Glede na argentinsko preteklost in geostrateške razmere se veliko razpravlja o prisotnosti tujih vojaških sil na ozemlju Argentine. Z izjemo Malvinov nobena tuja vojska nikoli ni delovala na območju Argentine. Lahko sodelujemo, si izmenjujemo izkušnje, a nimamo nobene tuje vojaške baze in menimo, da ne bi smeli biti del načrtov drugih držav za dosego ciljev, ki jih hočejo zase.
Argentinski predsednik Fernandez je v dobrih odnosih z brazilskim kolegom Luizom Inaciem Lulo da Silvo, ki je nedavno obiskal Peking in Evropo, v medije pa je prodrl tudi kot zagovornik prizadevanj za mir prek pogovorov. Se brazilska in argentinska vlada usklajujeta o tem stališču?
Res je, da zadevo vidimo na enak način. To ni presenečenje. Z Brazilijo imamo zgodovinsko zelo dobre odnose, Alberto Fernandez in Luiz Inacio Lula da Silva pa sta si tudi osebno blizu. Tudi mi smo obema stranema povedali, da smo na razpolago pri vseh miroljubnih iskanjih rešitev. Enako kot smo tudi podpirali specifične bilateralne dogovore med Rusijo in Ukrajino pred vojno. Podprli smo tudi vse akterje, ki so skušali pristopiti do sprtih strani: ne le Lula, ampak tudi francosko vlado, Vatikan, Kitajsko …
Seveda pa ne moremo spregledati dejstva, da imamo multilateralni sistem, ki ga resnično zaznamuje nered. Združeni narodi, predvsem Varnostni svet, ne zagotovijo odgovorov, kot bi jih morali.
Argentina je razpeta med različnimi svetovnimi velesilami – ZDA, Kitajsko, Rusijo, ne nazadnje EU … Položaj se od tu, iz Ljubljane, zdi kompleksen. Imate pri snovanju zunanje politike veliko izzivov?
Izzivi seveda so, a iskreno verjamem, da vsi razumejo, od kod izvira naša pozicija. Utemeljena je na zgodovini in tradiciji. Nimamo občutka, da smo nerazumljeni, in zdi se, da drugi vidijo, da ne igramo iger, ko rečemo, kar rečemo. Lahko smo v zmoti, a ne igramo in vsem povprek ne delimo nasmeškov. Ko se z nečim ne strinjamo, to povemo. Ob tem pa preprosto ne ponavljamo tega, kar pravi nekdo drug, in to je znano.
Tako bomo delali tudi v prihodnje, v to verjamemo in to je edini način, da država, kot je Argentina, preživi. Pravil igre ni, in če bomo le koščki sestavljanke, ki je ne obvladujemo, naša prihodnost ni zares svetla.
Kako pomembne so za Argentino partnerske države iz EU? Tudi majhne oziroma male države, kot je Slovenija, kjer se nam včasih zdi, da smo premajhni, da bi zares šteli?
Ne vem, ali se z vami povsem strinjam glede trditev o Sloveniji. V Argentini je veliko ljudi, katerih dedki in babice oziroma pradedki in prababice prihajajo iz Evrope. Občutek je, da se to, kar se dogaja v Evropi, pravzaprav dogaja pri nas doma. V Argentini je tudi veliko ljudi iz slovenskih družin. V naših odnosih z evropskimi državami tako ne gre toliko za iskanje koristi kot pa za nekakšen družinski pristop.
Tako Argentina kot Slovenija sta državi, ki se ne moreta zanesti le na svojo moč in bogastvo, ampak potrebujeta mednarodne odnose s prijateljskimi državami. To bomo branili tudi v prihodnje, pri čemer menimo, da je včasih bolj preprosto doseči dogovor z državami, kot je Slovenija. Lahko se ne strinjamo o kakšni specifični zadevi, a pred nami je velik izziv, saj mi nismo tisti, ki postavljamo pravila igre.
Lahko Slovenija računa na podporo Argentine na glasovanju za nestalno članico Varnostnega sveta ZN, ki bo junija v New Yorku?
To moramo pa še preučiti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!