Separatisti v Stepanakertu, ki se z Azerbajdžanom pogajajo o umiku svojih sil in vrnitvi prebivalcev, so opozorili na naraščajočo humanitarno krizo. Armenija in Azerbajdžan, ki sta že leta v sporu zaradi območja Gorski Karabah, sta na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku izrekla ostre besede na račun drug drugega. Zahodne države na čelu s Francijo so Baku pozvale, naj zagotovi zaščito za tamkajšnje prebivalstvo.
Separatistične oblasti v Gorskem Karabahu so danes izjavile, da se pod okriljem ruskih mirovnih sil pogajajo o umiku njihovih vojaških sil iz regije in vrnitvi prebivalcev, ki so bili razseljeni zaradi azerbajdžanske vojaške operacije.
Tiskovna predstavnica separatistov Armine Hajrapetjan je medtem izjavila, da so azerbajdžanske sile na obrobju Stepanakerta, prebivalci mesta pa se v strahu skrivajo v kleteh, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Razmere v Stepanakertu so grozljive, azerbajdžanske enote so povsod okoli mesta, so na obrobju in ljudje se bojijo, da bi azerbajdžanski vojaki lahko vsak trenutek vstopili v mesto in jih začeli pobijati,” je dejala.
Prav tako je opozorila na humanitarno krizo v mestu in drugih delih Gorskega Karabaha. “Ni elektrike, ni plina, ni hrane, ni goriva, ni internetne in telefonske povezave,” je še dodala.
Armenski premier Nikol Pašinjan je danes na seji vlade ponovil, da je Armenija pripravljena sprejeti 40.000 ljudi iz regije. V Erevanu pa so tudi danes potekali protesti, na katerih so Armenci izražali jezo zaradi po njihovem mnenju nezadostnega ukrepanja armenskih oblasti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Azerbajdžan je v torek sprožil t. i. protiteroristično operacijo v Gorskem Karabahu, ki jo je končal dan kasneje, ko so armenski separatisti pristali na prekinitev ognja in pogovore o reintegraciji. Na pogovorih so pogajalci iz Bakuja predstavili svoje načrte za ponovno vključitev tamkajšnjega armenskega prebivalstva v Azerbajdžan in se zavezali, da bodo prebivalcem zagotovili nujno potrebno humanitarno pomoč, zdravstveno oskrbo in gorivo.
Pred začetkom spopadov je sicer Azerbajdžan devet mesecev blokiral koridor Lačin, ki predstavlja edino povezavo med Armenijo in Gorskim Karabahom, zaradi česar v regiji primanjkuje hrane, zdravil, higienskih izdelkov in goriva. Mednarodna humanitarna pomoč je po koridorju ponovno stekla šele v ponedeljek, pomoč pa naj bi danes začel pošiljati tudi Baku.
Armenija o etničnem čiščenju. Baku: To je bila protiteroristična operacija
Armenija in Azerbajdžan sta si v četrtek v Varnostnem svetu ZN izmenjala resne obtožbe. Armenija je Azerbajdžan obtožila, da njegove sile izvajajo etnično čiščenje, Baku pa je vztrajal, da je šlo za protiteroristično operacijo, piše dpa.
Po besedah armenskega zunanjega ministra Ararata Mirzojana so azerbajdžanske sile pokrajino obstreljevale z raketami in težkim topništvom, tudi s prepovedanim kasetnim strelivom. “Intenzivnost in okrutnost ofenzive jasno kažeta, da je namen dokončati etnično čiščenje armenskega prebivalstva v Gorskem Karabahu,” je dejal Mirzojan. Po njegovih besedah je bilo prisilno razseljenih več kot 10.000 ljudi, vključno z ženskami, otroki in starejšimi, ki so prisiljeni živeti na prostem brez hrane ali drugih sredstev za preživetje. Na tisoče družin je bilo ločenih, je dejal.
Po poročanju armenskih medijev je bilo v spopadih v zadnjih dneh ubitih najmanj 200 ljudi, več kot 400 pa ranjenih.
Mirzojan je bil ob tem kritičen, da so bile razmere na območju že dlje časa alarmantne, a mednarodna skupnost opozorilnih znakov ni vzela dovolj resno, Varnostni svet pa se ni ustrezno odzval.
Kaj pa je dejal azerbajdžanski minister?
Azerbajdžanski zunanji minister Jejhun Bajramov pa je zatrdil, da je šlo v resnici za “protiteroristične ukrepe Azerbajdžana”, in Armenijo obtožil zavajanja mednarodne skupnosti. V regiji je po njegovih besedah na tisoče armenskih enot, ki so opremljene s težkim orožjem, tanki in topništvom.
K izrednemu zasedanju Varnostnega sveta ZN je pozvala Francija, potem ko je Azerbajdžan v Gorskem Karabahu, kjer živi večinoma armensko prebivalstvo, v torek sprožil vojaško operacijo, ki jo je končal dan kasneje, ko so armenski separatisti pristali na prekinitev ognja in pogovore o reintegraciji.
Zahodne sile so v minulih dneh pozvale Azerbajdžan, naj zaščiti tamkajšnje prebivalstvo. “Če Azerbajdžan resnično želi doseči mirno rešitev s pogajanji, mora nemudoma predložiti oprijemljiva jamstva,” je dejala francoska zunanja ministrica Catherine Colonna. Baku je pozvala, naj se vključi v pogovore o zaščiti prebivalstva in “izključi uporabo sile”. K umiritvi napetosti je pozvala tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. “Ljudje v regiji potrebujejo trajen mir med Azerbajdžanom in Armenijo. To pa je mogoče doseči le za pogajalsko mizo,” je poudarila.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je v Varnostnem svetu obe strani pozval, naj nadaljujeta pogajanja o vseh nerešenih zadevah z namenom sklenitve mirovnega sporazuma. Borrell je Baku opozoril, da nosi odgovornost za zagotovitev polnega spoštovanja pravic in varnosti Armencev v Gorskem Karabahu. “Uporaba sile za reševanje sporov ni sprejemljiva,” je opozoril.
Evropska unija je po Borrellovih besedah tudi ponudila humanitarno pomoč, ki jo prebivalstvo v tej južnokavkaški pokrajini nujno potrebuje.
EU bo zagotovila 500.000 evrov dodatne humanitarne pomoči za podporo ljudem, prizadetim zaradi zaostritve konflikta v Gorskem Karabahu. Pomoč bo po navedbah Bruslja pomagala pokriti njihove osnovne potrebe, hkrati pa jim bo zagotovila namestitev in psihosocialno podporo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje