Prvi pogovori med armenskimi separatisti v Gorskem Karabahu in azerbajdžanskimi oblastmi v kraju Jevlah so se danes po približno dveh urah zaključili, so poročali azerbajdžanski mediji. V Bakuju so pogovore označili za konstruktivne in pojasnili, da so se ti končali z dogovorom, da se strani kmalu ponovno sestaneta.
Da so se pogovori med sprtima stranema končali, je med drugim na svoji spletni strani poročala azerbajdžanska tiskovna agencija Azertac. Podrobnosti o pogajanjih ali sklepov sprva ni navedla. Iz Bakuja so kasneje sporočili, da so pogovori potekali v “konstruktivnem in pozitivnem vzdušju” in se končali z dogovorom, da se strani v bližnji prihodnosti ponovno sestaneta.
Azerbajdžan naj bi ob tem zagotovil, da bo prebivalcem Gorskega Karabaha zagotovil hrano in humanitarno pomoč, kot tudi gorivo, ki naj bi ga v regiji še posebej potrebovali, navaja Azertac.
Armenski premier Nikol Pašinjan je izjavil, da pot do miru z Azerbajdžanom ni lahka, vendar jo je treba nadaljevati. “Ta pot ni lahka, gre skozi notranje in zunanje pretrese, a ji moramo slediti,” je dejal v televizijskem nagovoru.
Zatem so iz Erevana ob sklicevanju na izjavo Pašinjana sporočili, da se Armenija ne pripravlja na množično evakuacijo civilistov iz regije. Ob tem so poudarili, da je treba Armencem v Gorskem Karabahu zagotoviti, da živijo na svojih domovih, varno in dostojanstveno.
Separatistične sile v Gorskem Karabahu so medtem azerbajdžanske sile obtožile kršenja prekinitve ognja, ki je med stranema začela veljati v sredo in po kateri je azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev razglasil konec “protiteroristične operacije” v sporni regiji.
Po navedbah separatistov so azerbajdžanske sile streljale nedaleč od Stepanakerta, glavnega mesta samooklicane republike Arcah. Obrambno ministrstvo v Bakuju je te navedbe zavrnilo kot popolnoma napačne, poročajo tuje tiskovne agencije.
Armenski veleposlanik Andranik Hovhanišjan je medtem danes v govoru pred Svetom ZN za človekove pravice v Ženevi Baku obtožil izvajanja etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu.
“Civilisti v Gorskem Karabahu so ujeti in nimajo možnosti za evakuacijo, saj Azerbajdžan še naprej blokira edino življenjsko pot, ki regijo povezuje z Armenijo,” je dejal in dodal, da to ni le “konfliktna situacija, ampak zločin proti človeštvu, ki ga je treba obravnavati kot takega”.
Predstavnica Azerbajdžana Dilara Abdulajeva je v govoru pred istim organom poudarila, da je bila njena država “prisiljena sprejeti protiteroristične ukrepe”. Ob tem je vztrajala, da so bile tarče azerbajdžanskih sil izključno “nezakonite vojaške formacije in utrdbe” v Gorskem Karabahu.
Preiskava napada na ruske mirovne sile sicer še vedno poteka. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva so bili vojaki tarča napada z osebnim orožjem, pri čemer ni pojasnilo, koliko vojakov je bilo ubitih. Ruska državna tiskovna agencija Tass je pred tem poročala, da Moskva odgovornost za incident pripisuje azerbajdžanskim silam.
Ruski predsednik Vladimir Putin je Alijeva danes pozval, naj zagotovi varnost Armencev v Gorskem Karabahu, je po telefonskem pogovoru med ruskim in azerbajdžanskim voditeljem sporočil Kremelj. Dodal je, da se je Alijev ob tem Putinu opravičil in izrazil sožalje zaradi smrti več pripadnikov ruskega mirovnega kontingenta med zadnjimi sovražnostmi.
K spoštovanju pravic etničnih Armencev in zagotovitvi njihovih humanitarnih potreb v Gorskem Karabahu je v sredo pozval tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Ob tem je med drugim izrazil razočaranje nad trenutnimi razmerami na območju, operacijo Bakuja pa je označil za nesprejemljivo, je sporočil vir pri EU.
Azerbajdžan in Armenija, katere uradna vojska v zadnjih spopadih ni sodelovala, sta sicer že desetletja v sporu zaradi Gorskega Karabaha. V 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se zapletli tudi v dve vojni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!