Tudi tokrat bo ena od tem vojna v Ukrajini, o kateri pa bodo pogovori potekali tudi na štiri oči. Združeni narodi bi radi, da se Rusija vrne k dogovoru o izvozu ukrajinskega žita. Foto: PROFIMEDIA
Obiskovalci, ki bi si ta teden želeli ogledati hodnike in prostore newyorškega sedeža Združenih narodov, bodo svojo priložnost za ogled morali najti kdaj drugič. Namesto njih namreč znameniti kompleks gosti več kot sto svetovnih voditeljev in drugih predstavnikov držav, ki se udeležujejo 78. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. V New York sta odpotovali tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bosta skupaj s kolegi med drugim iskali odgovor na vprašanje, kako doseči pred leti zastavljene razvojne cilje.
Na sedežu Združenih narodov (ZN) v New Yorku je ta teden še posebej pestro. Danes se začenja splošna razprava v sklopu 78. zasedanja Generalne skupščine ZN, na katerem bodo svetovno javnost nagovorili številni voditelji in predstavniki držav – tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Po poročanju tujih medijev je v New York pripotovalo okoli 150 voditeljev, tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Potem ko se predsednik te napadene države kar nekaj časa po začetku ruske invazije ni odpravil v tujino, so njegovi obiski na tujem zdaj postali nekoliko pogostejši, tokrat pa bo Generalno skupščino nagovoril v času odmevne protiofenzive, v sklopu katere si ukrajinska vojska prizadeva ponovno osvojiti ozemlje, ki ga je v času vojne zasedla Rusija.
Današnjo splošno razpravo bo odprl Dennis Francis iz Trinidada in Tobaga, kot prvi predsednik pa bo zbrane nagovoril Brazilec Luiz Inacio Lula da Silva. Pričakuje se, tako katarska Al Džazira, da bo njegov govor osredotočen na podnebne spremembe, saj želi Lula – po letih neobrzdanega uničevanja amazonskega pragozda – Brazilijo ponovno vrniti med sile, ki jim je mar za okolje. Sledil bo nagovor ameriškega predsednika Joeja Bidna.
Biden bo, kot še poročajo tuji mediji, sicer edini voditelj peterice stalnih članic Varnostnega sveta ZN, ki se bo ta teden mudil v New Yorku (poleg ZDA so stalne članice še Združeno kraljestvo, Rusija, Kitajska in Francija). Britanskega premierja na Generalno skupščino ne bo prvič po več kot desetletju – Rishija Sunaka namreč zadržuje prenatrpan urnik –, francoski predsednik Emmanuel Macron pa v Parizu prav ta teden pričakuje obisk britanskega kralja Karla III., ki je bil pred meseci prestavljen zaradi množičnih protestov v Franciji. Ruskega predsednika Vladimirja Putina v New York ne bo iz očitnih razlogov, kitajski predsednik Ši Džinping pa se tega letnega dogodka nikdar ne udeležuje, navaja ameriški CNN.
Razprave v 193-članski Generalni skupščini ZN, ki je eden od glavnih organov ZN, se osredotočajo na človekove pravice, mednarodno pravo ter sodelovanje na področju ekonomije, sociale, kulture, izobraževanja in zdravja. Skupščina lahko sprejema resolucije in deklaracije, ki predstavljajo vodilna načela ZN, lahko pa tudi naslavlja pereče probleme mednarodnega miru in varnosti, ki jih v danem trenutku ne obravnava 15-članski Varnostni svet ZN.
Foto: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve/TWITTER
Generalna skupščina prav tako potrjuje proračun in nestalne članice Varnostnega sveta. Tako je bila, spomnimo, junija Slovenija za nestalno članico v letih 2024 in 2025 izvoljena v prvem krogu glasovanja. Slovensko kandidaturo je podprlo 153 držav, država pa kmalu, 1. oktobra, že prevzame status opazovalke.
V ospredju trajnostni cilji
78. zasedanje Generalne skupščine ZN poteka pod okriljem naslova “Obnovitev zaupanja in oživitev globalne solidarnosti: pospešitev uresničevanja Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja na poti k miru blagostanju, napredku in trajnosti za vse”. Proces uresničevanja 17 razvojnih ciljev, ki so jih ZN določili leta 2015, namreč zaostaja za načrti in do leta 2030 ne bodo uresničeni, navaja STA.
Bo pa zasedanje v New Yorku brez dvoma priložnost tudi za druge (kompleksne in nekatere težko rešljive) zadeve, med katerimi tuji mediji naštevajo vojno v Ukrajini, državne oziroma vojaške udare na afriški celini in druge tamkajšnje konflikte, smrtonosne poplave v Libiji, podnebne spremembe …
Vojna v Ukrajini oziroma dogajanje, povezano z njo, bo denimo tudi tema pogovorov na štiri oči, ki jih bo generalni sekretar ZN Antonio Guterres opravil s predstavniki Rusije, Ukrajine in Turčije. Kot navaja CNN, bi ZN namreč radi, da se Rusija vrne k dogovoru o izvozu ukrajinskega žita, ki ga pred tedni niso obnovili.
“Ta teden bo priložnost za manjše države, da nam predložijo svoje prioritete,” je komentirala ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas-Greenfield. Za razliko od vseh, ki ocenjujejo, da bodo tudi tokrat napredek pri reševanju najbolj perečih svetovnih problemov zavirali oziroma onemogočili konflikti in rivalstvo med velesilami, pa je Thomas-Greenfield ocenila, da tega tedna ne vidi kot “tekmovanje med velikimi silami”, navaja CNN.
Antonio Guterres (Foto: Adi Weda/via REUTERS)
Generalni sekretar ZN Guterres pa je medtem ocenil, da je čas za ukrepanje. “Vsako leto je to edinstveni trenutek za voditelje z vseh koncev sveta, da ne le ocenijo stanje v svetu, ampak za ukrepanje za skupno dobro,” je dejal pretekli teden. “Ukrepanje je to, kar svet zdaj potrebuje.”
Ulice zavzelo več tisoč protestnikov
Že pred začetkom pestrega tedna dogajanja na ZN je newyorške ulice napolnilo več deset tisoč protestnikov, ki so pozvali k ustreznemu naslavljanju okoljske krize. Med drugim so, tako tiskovna agencija Reuters, predsednika ZDA Bidna in druge svetovne voditelje pozvali k prenehanju rabe fosilnih goriv.
Več deset tisoč ljudi je v New Yorku zahtevalo opustitev izkoriščanja fosilnih goriv (Foto: PROFIMEDIA)
Protesti, h katerim je pozvala neprofitna organizacija Climate Group, so oziroma bodo potekali tudi v drugih državah, organizatorji pa upajo, da se jih bo skupno udeležilo več kot milijon ljudi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje