Britansko sodišče je danes v pritožbenem postopku razveljavilo zavrnitev izročitve ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea ZDA.
Sodišče v Londonu je danes odločalo o pritožbi ameriške vlade zoper odločitev sodišča, da Velika Britanija ZDA ne izroči ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea. Sodišče je pritožbi ZDA na januarja sprejeto sodno odločitev ugodilo ter razveljavilo zavrnitev izročitve ustanovitelja Wikileaksa ZDA.
Januarja je namreč britanska sodnica Vanessa Baraitser na prvostopenjskem sodišču v Londonu odločila, da Julian Assange ne more biti izročen ZDA, kjer ga obtožujejo vohunjenja in vdora v vladne računalnike in objave zaupnih dokumentov, a so se odvetniki ZDA pritožili.
Sodnica je izročitev Assangea zavrnila, ker da zaradi pogojev, ki bi ga čakali v zaporu v ZDA, obstaja tveganje, da bi storil samomor. Odvetniki ameriške vlade so v pritožbi navedli, da sodnica ni dala zadostne teže drugim strokovnim pričanjem o Assangeevem duševnem stanju.
Na dvodnevni obravnavi v oktobru so poleg tega poskušali prepričati sodišče, da v ZDA ne bi bil zaprt v izolaciji v najstrožje varovanih enotah zapora ter da bi bil deležen ustreznega zdravljenja.
Sodišče ugodilo ZDA
Dvojica sodnikov višjega sodišča v Londonu je sprejela zagotovila ameriške strani, da niti pred sojenjem niti po morebitni obsodbi Assange ne bi bil deležen najstrožjih možnih pogojev bivanja v zaporu. “Ta zaključek je zadosten za odločitev v prid tožbe ZDA,” sta sporočila.
Sodnika sta odredila, da se primer vrne na prvostopenjsko sodišče, ki naj ga potem pošlje notranji ministrici Priti Patel za končno odločitev o izročitvi Assangea, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Partnerka Stella Morris napovedala pritožbo
Assangeeva partnerka Stella Morris je že napovedala, da se bodo “na to odločitev pritožili takoj, ko bo mogoče”.
Pred sodiščem so se poleg tega zbrali Assangeevi podporniki in mahali s transparenti z zahtevo po njegovi takojšnji izpustitvi iz strogo varovanega zapora na jugovzhodu Londona.
Grozi mu do 175 let zapora
Petdesetletni Avstralec je bil v ZDA obtožen na podlagi zakona o vohunjenju zaradi svoje vloge pri objavi zaupnih vojaških in diplomatskih depeš na spletnem portalu Wikileaks leta 2010.
Trenutno je priprt v strogo varovanem londonskem zaporu Belmarsh. Če bi ga izročili v ZDA, mu grozi sojenje glede 18 obtožb. Če bi odločili, da je kriv po vseh 18 točkah obtožnice, mu grozi do 175 let zapora.
Assange je bil aretiran aprila 2019, ko so britanske oblasti vstopile na ekvadorsko veleposlaništvo, kjer se je skrival sedem let, in ga priprle na podlagi ameriškega naloga za izročitev.
Odzivi: Sramota, sodna farsa, politično motivirana
Direktor Amnesty International za Evropo Nils Muižnieks je sodbo označil kot “farso pravosodja”. Višje sodišče je po njegovem sprejelo diplomatska zagotovila ZDA, ki pa “niso vredna papirja, na katerem so napisana”, saj so si ZDA pridržale pravico, da svoje mnenje kadarkoli spremenijo. Prepričan je, da Assangeu ob izročitvi grozi nevarnost hujših kršitev človekovih pravic zaradi pogojev pripora, morda celo mučenje ali druge zlorabe.
Tudi posebni poročevalec ZN o mučenju Nils Melzer je bil za nemško tiskovno agencijo dpa zelo oster glede odločitve višjega sodišča. “O Assangeu lahko mislite, karkoli želite, a preprosto ni v stanju za izročitev,” je dejal in sodbo označil kot “politično motivirano”. Obenem je bil kritičen do “zahodne varnostne koalicije”, saj da “nihče noče videti Assangea na svobodi, saj želijo ohraniti svoj poslovni model tajnosti”.
Mednarodne novinarske organizacije so ob današnji sodbi prav tako ogorčene in razočarane. Novinarji brez meja so tvitnili, da gre za zelo nevaren presedan “za vsakega novinarja, vsako založbo in vsak vir na svetu”.
Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) s sedežem v Bruslju pa je sporočila, da sodbi “močno nasprotuje” in bo podprla vsak poskus Assangeove odvetniške ekipe, da se nanjo pritoži.
Države medtem sodbe večinoma niso komentirale ali pa so bile v svojih ocenah občutno bolj zadržane. Nova nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je na primer poudarila, da to še ni dokončna odločitev ter da tudi še ne pozna utemeljitve višjega sodišča. Se je pa v preteklosti že jasno izrekla, da morajo vpletene vlade zagotoviti spoštovanje temeljnih človekovih pravic.
Edina večja država, ki se je doslej jasno odzvala, je tako Rusija. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je na družbenem omrežju Telegram sodbo označilo kot “sramotno” in politično motivirano ter kot “še eno manifestacijo kanibalističnega svetovnega nazora anglosaksonskega zavezništva”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje