Čez slabih pet mesecev bodo države v Generalni skupščini ZN odločile o tem, ali bodo Sloveniji podelile mandat nestalne članice Varnostnega sveta ZN v obdobju 2024–2025. Za zdaj kaže, da se bosta za mandat spopadli Slovenija in Belorusija, ministrica Tanja Fajon pa trdno verjame, da Sloveniji lahko uspe.
“Vsekakor sem tudi jaz zelo zmeren optimist. Šli smo v kandidaturo, da to mesto dobimo,” je ob robu 26. posveta slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju povedal posebni odposlanec za Varnostni svet ZN (VS ZN) Franc But.
Po njegovi oceni uspeh Slovenije ne bi bil dober le za našo državo, temveč za mednarodno skupnost nasploh. “Vrednote, ki jih Slovenija zagovarja, so pravzaprav tiste, ki jih svet potrebuje,” je komentiral.
Preberite še: Slovenija proti Belorusiji: zakaj bi bilo dobro, da Sloveniji uspe
Čeprav so optimistični in verjamejo, da se bo Slovenija za dve leti pridružila petnajsterici držav VS ZN, na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ne razkrivajo, koliko držav je že zagotovilo svojo podporo. Za podporo se bo treba še potruditi, je bil jasen But, pri tem pa dodal, da bo projekt kandidature zahteval še “veliko dela”. Tudi v Afriki, kjer se še zlasti trudi in kjer številne države še niso sprejele odločitve, koga bodo na junijskem glasovanju podprle.
Slovenija je v Afriki zelo skromno zastopana, zato je pomembno, tako But, da slovenski predstavniki obiskujejo države. “Pričakujejo, da prideš tja, da se z njimi pogovarjaš, jih poslušaš, razumeš njihove probleme,” je opisal in poudaril, da si v državah, ki jih obiskujejo, prizadevajo pridobiti pozornost oblasti na kar se da visokem nivoju.
Tudi pričakovanja afriških držav so precejšnja. Več kot polovica tem, ki jih obravnava VS ZN, je vezanih na Afriko, na kontinentu pa že dalj časa zahtevajo tudi reformo tega pomembnega organa – želijo si, da bi se skupini stalnih članic VS ZN pridružila vsaj ena afriška država. Od ustanovitve ZN je peterica stalnih članic namreč nespremenjena; to so ZDA, Rusija, Kitajska, Združeno kraljestvo in Francija.
V tej luči oblasti afriških držav po Butovih besedah cenijo, da jih Slovenija posluša, vendar pa pričakujejo, da bo “naša država kot nestalna članica njihova zaveznica, ki bo probleme razumela na način, kot jih dojemajo oni”.
Kot je še poudaril posebni odposlanec, je bila Slovenija kot majhna država vselej sposobna iskati kompromise in uveljaviti vpliv ne glede na svojo velikost. “V tem kontekstu nastopamo v mednarodnem okolju in pravimo, da smo glas vseh tistih, ki jih drugi toliko ne slišijo,” je sklenil But.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje