“Ne zdi se mi prav, da je Slovenija zavzela nevtralno držo”

Svet 24. Jun. 202118:11 > 22:461 komentar
Delite:
Janja Hojnik
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Zaradi spornega zakona o homoseksualnosti Madžarske ne morejo izključiti iz Evropske unije. "Do izstopa iz EU pride samo na prošnjo države članice, ki želi izstopiti," pojasnjuje Janja Hojnik, profesorica za pravo EU z Univerze v Mariboru. Kot dodaja, se ji ne zdi prav, da je Slovenija v tej zgodbi zavzela neko nevtralno držo.

V EU  se zadnje dni vrstijo ostri odzivi na madžarski zakon, ki mladoletnim prepoveduje izobraževalne programe in vsebine o homoseksualnosti in transseksualnosti. Z vrha EU opozarjajo, da zakon ni v skladu z evropsko zakonodajo. Več evropskih držav je madžarski zakon obsodilo, Slovenija pa je kot naslednja predsedujoča Evropski uniji zavzela nevtralno držo.

“Ne zdi se mi prav, da je Slovenija v tej zgodbi zavzela neko nevtralno držo, ker bo kmalu predsedovala Evropski uniji. Prav zato, ker predseduje, bi morala delovati kot varuhinja vrednot in prava EU. Zato me žalosti, da nas na zemljevidu glede odnosa do LGBTIQ skupnosti sedaj obarvajo med vzhodne države, čeprav smo že pred 30. leti v ustavo zapisali enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije glede na spolno usmerjenost.” – Janja Hojnik, profesorica za pravo EU z Univerze v Mariboru

K razveljavitvi spornega zakona je danes ob robu vrha EU pozval tudi nizozemski premier Mark Rutte. Kot je povedal, mora Madžarska bodisi razveljaviti sporen zakon bodisi oditi iz Evropske unije. Spoštovanje človekovih pravic pa, da ne more biti predmet pogajanj. Kot je dejal, če Madžarska ne razveljavi zakona, zanjo v Uniji “ne bo več prostora”.

Izstop samo na prošnjo države članice

Janja Hojnik, profesorica za pravo EU z Univerze v Mariboru, je za N1 pojasnila, da po evropski zakonodaji preostale države članice neke države ne morejo izključiti iz Evropske unije, saj zakonodaja tega ne predvideva. Do izstopa iz EU lahko pride samo na prošnjo države članice, ki želi izstopiti.

Sankcije zoper Madžarsko lahko Evropska unija uveljavlja samo s pomočjo 7. člena pogodbe EU, v okviru katerega je mogoče sprožiti dva postopka: preventivnega, če obstaja očitno tveganje za hujše kršitve vrednot EU, in postopek za uvedbo sankcij, med drugim tudi zamrznitve glasovalnih pravic v Svetu EU in Evropskem svetu, če se je takšna kršitev vrednot že zgodila, je zapisano na spletni strani Evropskega parlamenta.

Odločitev o tem, ali obstaja tveganje za kršitev vrednost (preventivni postopek) oziroma ali se je kršitev že zgodila (morebitna uvedba sankcij), v obeh primerih sprejmejo države članice.

Ursula von der Leyen, Viktor Orban
Foto : Francois Lenoir/Reuters

Postopek po 7. členu je bil zoper Poljsko in Madžarsko sprožen sicer že pred meseci, ko je bilo odprto vprašanje glede vladavine prava in vezave finančnih sredstev iz večletnega proračuna EU in svežnja za okrevanje po pandemiji covida-19. “Vidimo, da mehanizem ni učinkovit, ker v končni fazi zahteva soglasno odločitev preostalih držav. Poljska in Madžarska pa si tukaj medsebojno pomagata,” poudarja Hojnik.

Dodaja še, da se je že pri tem vprašanju kot edina možnost pokazala, da bi preostale države izstopile iz EU in znova vzpostavile novo EU. “To pa seveda ni realna možnost,” še izpostavlja profesorica za pravo EU.

Na voljo pravni mehanizmi

Na voljo tako ostajajo običajni postopki, kot so tožbe pred sodiščem EU, kjer lahko sodišče v Luksemburgu končno izreče tudi denarno kazen za državo članico. “Obstajajo tudi mednarodnopravne možnosti, kot vidimo na primeru Belorusije. Možnost je tudi, da bi denimo preostale članice ali pa določene med njimi izrekale sankcije zoper vodilne osebe. Recimo tudi omejitev v smislu, da bi Nemčija madžarskemu premierju Viktorju Orbanu ali članom vlade prepovedala vstop v državo,” še dodaja Hojnik.

LGBTIQ
Foto : Bernadett Szabo/REUTERS

Če bi sodišče v Luksemburgu ugotovilo kršitve prava EU, bi potem na zahtevo Evropske komisije izreklo tudi denarno kazen. “To lahko seveda sovpada s sredstvi, ki jih članica dobi, vendar glede tega obstajajo določena pravila in to ne bi bila visoka kazen, kot je denimo prevideno z nedavno uredbo o vezavi finančnih sredstev EU na vladavino prava, ki pa ima časovno odložen začetek veljave,” še opozarja sogovornica in dodaja, da bi bile kazni pred sodiščem EU morda nekaj milijonov evrov, kazni po uredbi pa bistveno višje—stotine milijonov evrov.

Orban je sicer že zavrnil možnost, da bi umaknil sporen zakon, saj da ta že velja. Kot je poudaril na današnjem vrhu EU, ne gre za zakon o homoseksualcih, ampak o pravicah otrok in staršev.

Komentari

Vaš komentar