Mučenje z vodo in druge zlorabe, pripor brez pravnega varstva in stika s svojci – Guantanamo. Medtem ko so prvi zaporniki v ta ameriški priporni center na Kubi prispeli pred natančno dvajsetimi leti in kmalu po začetku ameriškega vojaškega posredovanja v Afganistanu, zaprtja tega madeža na ugledu ZDA še ni na vidiku. V Guantanamu je še vedno zaprtih 39 osumljencev.
Pred dvajsetimi leti, 11. januarja 2002, so na zloglasno območje zaliva Guantanamo na Kubi ZDA pripeljale prve zapornike, osumljence terorističnih dejanj. Celice, nekakšne barake oziroma kletke, kjer so v žgoči vročini bivali na začetku, so postavili v pičlih nekaj dneh pod vodstvom generalmajorja Michaela R. Lehnerta. A to je bil, kot se je izkazalo kasneje, le začetek večletnega nehumanega ravnanja z osumljenci.
Iz improviziranega pripornega centra je Guantanamo postal trdnjava. Tam so pripornike, opozarjajo kritiki, mučili. Mučili so jih z vodo, jih spolno zlorabljali, jim odtegovali spanje in grozili, da jim bodo pobili sorodnike. Ameriške oblasti so – vsaj do leta 2004, ko je ameriško vrhovno sodišče razsodilo, da so ameriška sodišča pristojna za primere priprtih – izrabljali luknje v zakonodaji ter osumljence brez pravnega varstva in brez stikov s svojci zadrževali za rešetkami. In to za nedoločen čas.
Zaradi spornih in nezakonitih metod ravnanja z osumljenci dejstvo, da Guantanamo še danes deluje, močno spodkopava predstavo ZDA kot države, ki človekove pravice postavlja visoko, če ne kar najvišje na lestvici prioritet. Na to opozarjajo tudi v človekoljubni organizaciji Amnesty International (AI). Taja Premk iz AI Slovenija za N1 pove, da “taborišče predstavlja mednarodni simbol okrutnega ravnanja, ki ZDA postavlja ob bok državam, ki sistematično kršijo človekove pravice”. Obletnice, ki jo obeležujemo danes, nikoli ne bi smelo biti, pa meni Daphne Eviatar iz AI ZDA.
V dveh desetletjih je bilo v Guantanamu skupno zaprtih 780 muslimanskih moških iz 41 držav, še vedno pa jih tam ostaja 39. Devet ljudi je v Guantanamu umrlo, za mnoge pa se je izkazalo, da so jih zadrževali po krivem.
“Tam [v Guantanamu, op. a.] ni, kot si ljudje predstavljajo, da je. Huje je,” po navedbah Guardiana pove libanonski državljan Omar Deghayes, ki je bil v Guantanamu zaprt pet let, ne da bi ga obtožili za zločin.
Med 39 osumljenci, ki so še vedno zaprti v Guantanamu, sta dva, ki sta v pripornem centru od začetka – torej polnih dvajset let – 15 pa jih je tam od leta 2002, v obsežnejšem poročilu iz januarja lani zapiše AI. Osumljenci, ki so še zaprti, so stari med 39 in 74 let, aretirali pa so jih v različnih državah, med drugim v Afganistanu, Gruziji, Iranu, Pakistanu, Turčiji in Združenih arabskih emiratih. V Guantanamu je še vedno zaprt tudi pakistanski islamist Kalid Šejk Mohamed, ki ga sumijo, da je glavni arhitekt terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001. V njegovem primeru že več let potekajo zaslišanja pred sojenjem.
V Washingtonu so prepričani, da je pravna podlaga za ameriško upravljanje z delom zaliva Guantanamo pogodba s Havano iz leta 1903. Oblasti, ki Kubo vodijo od revolucije leta 1959, nasprotno to pogodbo označujejo za nezakonito, češ da je bila podpisana pod prisilo.
Nikakor ni naključje, da so ZDA osumljence terorističnih dejanj priprle v Guantanamu. “Ameriške oblasti zatrjujejo, da oporišče na Kubi ni del ozemlja ZDA. Jetnike obravnavajo po vojnem pravu, da se izognejo človekovim pravicam in varovalkam ameriške ustave. Oboje, tako izbira lokacije kot sklicevanje na vojne razmere, je politična odločitev ameriških oblasti, da se izognejo posledicam,” pojasni Premk.
Medtem ko nekdanji ameriški predsednik Barack Obama, ki je ZDA vodil med letoma 2009 in 2017, ni uresničil svoje napovedi o zaprtju tega pripornega centra, vprašanje, ali bo to obljubo vendarle uresničil njegov strankarski kolega in trenutni predsednik ZDA Joe Biden, še čaka na odgovor. Zaprtja Guantanama ni zares na vidiku – decembra je denimo ameriški The New York Times poročal, da v njem gradijo drugo sodno dvorano, v kateri se bodo procesi zoper osumljence predvidoma začeli leta 2023. Po navedbah časopisa bodo v novi dvorani potekala zasedanja v manjših primerih, petim priprtim, ki jih sumijo sodelovanja pri terorističnem napadu 11. septembra, pa bodo sodili v že obstoječi dvorani.
AI: Treba je popraviti krivice
Pravni razlog za to, da je priporni center v Guantanamu še vedno odprt, je ta, da se ameriški kongres ne zmore dogovoriti za njegovo zaprtje, pojasni Premk. “Predvsem pa so razlogi skriti v tem, da vojaško oporišče služi kot orodje, s katerim politiki sebi v prid izkoriščajo strah ljudi pred terorističnimi napadi. Namesto da bi identificirali učinkovite pravne načine, kako preprečiti tovrstne napade, se torej še vedno raje igrajo z življenji ljudi, ki nikdar niso bili pravnomočno obsojeni za dejanja terorizma, za katera so osumljeni,” doda.
Zato so v AI prepričani, da je zdaj na potezi predsednik Biden. “Treba je popraviti krivice, izvesti sodne postopke zoper tiste, ki so odgovorni za terorizem, ob tem pa upoštevati mednarodno pravo in človekove pravice,” pove Premk. Kot doda, je treba raziskati “kazniva dejanja mučenja in prisilnih izginotij s strani ameriških oblasti in odgovorne za ta ravnanja privesti pred sodišče”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje