Dve leti po rušilnem potresu prebivalci sporočajo oblastem: "Hvala za nič"

Pred dvema letoma je hrvaško Banovino stresel silovit, rušilni potres. Zahteval je nekaj življenj, velika gmotna škoda pa je med drugim nastala v Petrinji. Tam obnova zgradb poteka (pre)počasi, zato se nezadovoljni občani oblastem zahvaljujejo za "nič". Političnega vrha sicer danes v Petrinjo ne bo.

Od uničujočega potresa na Hrvaškem, ki je najbolj prizadel Petrinjo in Glino, minevata dve leti. V ospredju obletnice rušilnega potresa je izjemno počasna obnova poškodovanih oziroma porušenih zgradb, ki jo je tudi hrvaški premier Andrej Plenković označil za “nerealno počasno”. Pet tisoč tamkajšnjih prebivalcev še vedno živi v zabojnikih.

Nezadovoljstvo nad počasno obnovo so danes v Petrinji na protestnem shodu izrazili člani iniciative Petrinjska pomlad, poroča hrvaški N1. Shod je potekal pod okriljem slogana “Hvala za nič”. Na enem od transparentov je bilo videti zapis “Hvala za prelaganje odgovornosti”, na drugem pa poziv oblastem, naj obnovijo vse hiše in stanovanja, ne glede na to, s kakšno barvo so bile označene (glede na stopnjo uničenosti).

“Mesto je pred dvema letoma izginilo,” je po navedbah N1 Zagreb povedala ena od udeleženk protesta. Menila je, da bi se premier in ministri ob današnji obletnici morali pojaviti na Banovini. “Če pravijo, da delajo, potem se nimajo česa sramovati,” je dejala.

Druga protestnica je medtem komentirala, da so se najprej bali, da bodo politiki Petrinjo obiskovali le na obletnico potresa. “Da jih ni niti za obletnico, je nova raven drznosti,” je dodala.

Inicijativa Petrinjsko proljeće ponovno je prosvjedovala zbog nestvarno spore obnove. Kažu da se sa svakim prosvjedom nadaju da im je zadnji. Na mjestu na kojem sada stoje lani je premijeru @AndrejPlenkovic stigla gruda. Ove ga godine nema #n1info pic.twitter.com/C0uuwUOYFB
— Katarina Brecic (@kbrecic) December 29, 2022

Čeravno ga ob taki priložnosti na Banovini pričakujejo, pa hrvaški premier območja potresa danes vendarle ne bo obiskal. Kot je dejal, ga namreč zaposlujejo priprave na vstop države v schengen in prevzem evra. Je pa na današnji seji vlade premier obžaloval žrtve – potres je zahteval sedem življenj –, pri tem pa je povedal, da je država za interventne ukrepe in različne pomoči ter aktivnosti, vezane na obnovo, namenila dve milijardi kun (več kot 265 milijonov evrov).

Da je obnova prepočasna, je za hrvaški N1 komentirala tudi županja Petrinje Magdalena Komes. “Tempo obnove moramo pospešiti,” je komentirala in poudarila, da bi moralo biti zgrajenih več nadomestnih hiš. Med težavami, ki zavirajo prenovo, je županja naštela pomanjkanje gradbenih podjetij in zapletene birokratske postopke.

V luči tega je Komes občane pozvala, naj postopek obnove prevzamejo sami, pri čemer jim stroške, vključno z začetnim vložkom, krije država. “To bo pohitrilo postopek obnove, ker ga lahko lastnik hiše vodi sam, sam tudi izbere izvajalca,” je dejala.

Predsednik zagrebškega društva arhitektov Tihomil Matković je v oddaji na televiziji N1 obnovo razdelil na dva segmenta. “Obnova segmenta javnih zgradb gre dobro, a drugi segment je pomembnejši, je vezan na zasebne hiše. Ta obnova gre neverjetno počasi. Tem ljudem je treba pomagati, saj je življenje v tem delu Hrvaške zelo težko,” je komentiral.

Prebivalci Banovine so po podatkih hrvaškega štaba civilne zaščite do konca novembra vložili 9.674 zahtev za obnovo in 8.586 zahtev za nekonstrukcijsko obnovo. Država je do tedaj zgradila pet hiš, ena pa je bila donirana. V dveh letih so na Banovini podrli 758 objektov in obnovili 3.894 družinskih hiš. Dela so novembra potekala na 474 hišah, konstrukcijska obnova pa na 113 hišah. Začeli so tudi gradnjo 14 večstanovanjskih zgradb v Petrinji, Glini in občini Topusko, prebivalci Banovine pa so z državnimi sredstvi sami obnovili 1.066 hiš.

N1

Zmajan ministrov stolček?

Zaradi Plenkovićeve kritike na račun prepočasne popotresne obnove so se na Hrvaškem pojavila ugibanja o odstopu ministra za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje Ivana Paladine. Plenković je ta ugibanja v torek zavrnil in sporočil, da je naloga vseh, da bi bila obnova hitrejša in učinkovitejša.

“Ko sem rekel, da je obnova nerealno počasna, sem mislil na konstrukcijsko obnovo in gradnjo nadomestnih hiš. Če bi bili na Banovini pred nekaj tedni, bi videli učinkovito gradnjo večstanovanjskih zgradb za 130 stanovanj, ki jih bodo končali to poletje – to je celovit in dober projekt,” je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina izjavil Plenković.

“Kot vam je pojasnil premier, moramo konstrukcijsko obnovo pospešiti, sam to govorim že mesece,” pa je komentiral Paladina. Ocenil je, da odpiranje 20 gradbišč na mesec ni niti približno dovolj.

“Zadovoljni bomo, ko bomo vsak mesec odprli 100 gradbišč. S takšno dinamiko bomo obdelali vse zahteve za gradnjo nadomestnih družinskih hiš, denarno pomoč za konstrukcijsko in nekonstrukcijsko obnovo v manj kot naslednjih šestih mesecih, vse zahteve, ki jih imamo trenutno, pa bomo obdelali v manj kot letu dni,” je napovedal. Dodal je, da so do danes sprejeli več kot 300 odlokov za gradnjo nadomestnih družinskih hiš in skoraj 900 odlokov za konstrukcijsko obnovo.