Razmere v Ukrajini so še naprej napete, v zadnjih dneh pa so si sledile številni pogovori s ciljem, da se napeti odnosi med Rusijo iz zahodnimi zaveznicami umiri. ZDA so še naprej odprta za končanje spora, Rusi pa zahodne zaveznice obtožujejo histerije. Diplomatskim prizadevanjem je sledil pogovor med ameriškim in ukrajinskim predsednikom Joejem Bidnom in Volodimirjem Zelenskim. Nemški kancler Olaf Scholz pa je pred obiskom Kijeva in Moskve obljubil sankcije v primeru ruskega napada na Ukrajino.
V ZDA in Evropi narašča bojazen pred rusko invazijo na Ukrajino, ki naj bi bila glede na opozorila Washingtona mogoča že v nekaj dneh. Vse več svetovnih voditeljev pa si prizadeva za pomiritev situacije in umik ruskih vojakov.
Včeraj se je ameriški predsednik Joe Biden slišal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je danes govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. V telefonskem pogovoru sta se zavzela za nadaljevanje diplomacije v poskusih odvračanja ruske agresije.
Biden je danes Zelenskemu tudi ponovno zagotovil zavezanost Washingtona ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti. Kot je dejal, se bodo ZDA in njene partnerice hitro odzvale na morebitno novo agresijo Rusije na Ukrajino, so sporočili iz Bele hiše.
Sta pa se voditelja strinjala o pomenu nadaljevanja diplomacije in odvračanja v odziv na krepitev ruskih sil na meji z Ukrajino, so še dodali.
AFP je sicer pozneje tudi poročala, da je Zelenski povabil Bidna, da obišče Kijev, da bi pokazal podporo Washingtona.
Scholz obljubil sankcije v primeru ruskega napada na Ukrajino
Situacijo bo prihodnji teden poskušala umiriti tudi Nemčija, kancler Olaf Scholz bo v ponedeljek obiskal Kijev, v torek pa Moskvo. Scholz je danes dejal, da spor med Rusijo in Ukrajino predstavlja “zelo resno grožnjo miru v Evropi” in dodal, da bi zahodne zaveznice proti Rusiji v primeru napada na Ukrajino nemudoma uvedle sankcije.
“V primeru vojaške agresije na Ukrajino, ki bi ogrozila njeno ozemeljsko celovitost in suverenost, bodo sledile stroge sankcije, ki smo jih skrbno pripravili in jih lahko skupaj z našimi zavezniki v Natu in Evropi uvedemo takoj,” je dejal. Scholz je dodal še, da je treba za izhod iz krize uporabiti različne oblike mednarodne diplomacije, in da je “Ukrajina lahko prepričana, da ji bo Nemčija tako kot v preteklosti še naprej izkazovala potrebno solidarnost”.
Nemška vlada je pred ponedeljkovim obiskom kanclerja Olafa Scholza v Kijevu sicer omenila možnost okrepljene obrambne podpore Ukrajini, vendar pa je možnost pošiljk smrtonosnega orožja še vedno izključena. Pričakuje se, da se bo nemški kancler dogovoril o novi finančni pomoči, za katero je zaprosil tudi Kijev.
Blinken: Moskva mora pomiriti stvari
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da je diplomatska pot še vedno odprta. “Pot je povsem preprosta za Moskvo. Mora pomiriti stvari, namesto da jih stopnjuje,” je dejal Blinken. Ob tem je moral zagovarjati tudi odločitev ZDA, da s svojega veleposlaništva v Kijevu umaknejo večino osebja. Kot je dejal, to odločitev opravičuje neposredna grožnja ruskega vojaškega posredovanja v Ukrajini. Tej potezi ZDA sta sledili še Kanada in Avstralija.
Ameriški State Department je v soboto “zaradi nenehne grožnje ruskega vojaškega posredovanja” naročil umik večine osebja z veleposlaništva ZDA v Kijevu. Z današnjim dnem so ustavili delovanje konzularnih služb na tem veleposlaništvu, nujne konzularne zadeve pa je mogoče urediti v Lvovu na zahodu Ukrajine.
Kot je danes dejal Blinken, je tveganje vojaškega posredovanja “dovolj visoko, grožnja pa dovolj bližnja”, da je evakuacija osebja v tem trenutku “preudarna poteza”, ki jo je treba storiti.
EU ne zapira diplomatskih predstavništev v Ukrajini
V luči vse bolj zaostrenih napetosti so sicer v soboto številne države že pozvale svoje državljane, naj zapustijo Ukrajino. Med njimi tudi Slovenija. Je pa visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell zagotovil, da EU ne zapira svojih diplomatskih predstavništev v Ukrajini in da ostajajo v Kijevu.
Rusija, ki je na meji z Ukrajino nakopičila več kot 100.000 vojakov, zanika navedbe o načrtovanju napada. Najvišji zunanjepolitični svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je ocenil, da je “histerija dosegla vrhunec”.
Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poziva k umiritvi, češ da je trenutno največji sovražnik ljudi panika.
V Rusiji zaskrbljeni zaradi umikanja osebja Ovseja iz Ukrajine
Moskva je danes izrazila zaskrbljenost zaradi odločitve nekaterih držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), da umaknejo del svojega osebja iz Ukrajine. Misija ZDA pri Ovse je namreč v četrtek pozvala vse ameriške državljane, naj zapustijo Ukrajino, vključno s tistimi, ki delajo za posebno misijo Ovseja v Ukrajini, še poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Ovse je svoje članice obvestil o odločitvi več držav, da zaradi poslabšanja varnostnih razmer umaknejo svoje osebje posebne nadzorne misije Ovse v Ukrajini. To je za nas resno zaskrbljujoče,” je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. “Vodstvo Ovseja pozivamo, naj odločno ustavi vse poskuse manipuliranja in provokacij. Prepričani smo, da je nadzorna dejavnost misije v popolnem skladu z njenim mandatom potrebna kot še nikoli prej,” je še dodala Zaharova.
Oster odziv britanskega obrambnega ministra
Zelo oster do zahodnih zaveznic pa je bil britanski minister Ben Wallace, ki je diplomatska prizadevanja Zahoda za preprečitev ruske invazije nad Ukrajino primerjal s popuščanjem nacistični Nemčiji pred drugo svetovno vojno.
Wallace je za britanski časnik Sunday Times dejal, da lahko ruski predsednik Vladimir Putin v Ukrajino “kadarkoli” pošlje svoje vojaške enote, in namignil na to, da določene zahodne države niso dovolj stroge do Moskve.
“Lahko se zgodi, da bo Putin preprosto odpoklical svoje tanke in bomo vsi odšli domov, vendar je s strani nekaterih na Zahodu v zraku čutiti vonj po Münchnu,” je dejal Wallace.
S tem je namignil na münchenski sporazum iz leta 1938, s katerim je nacistična Nemčija dobila del Češkoslovaške, kar je bil neuspešen diplomatski poskus preprečitve velikega konflikta v Evropi pred začetkom druge svetovne vojne.
Zaskrbljen tudi papež
Danes se je v zvezi z dodajanjem v Ukrajini oglasil tudi papež Frančišek. Izrazil je zaskrbljenost in pozval k tihi molitvi za Ukrajino. “Novice, ki prihajajo iz Ukrajine, so zaskrbljujoče,” je 85-letni poglavar Katoliške cerkve dejal po tradicionalni opoldanski molitvi pred tisoči vernikov na Trgu svetega Petra.
Zračni prostor ostaja odprt
Ukrajina je sicer danes sporočila, da bo njen zračni prostor za zdaj ostal odprt. Za zdaj je od večjih letalskih prevoznikov le nizozemski KLM za nedoločen čas prekinil polete v Ukrajino.
Ukrajinski nizkocenovni letalski prevoznik SkyUp je nato danes sporočil, da je bilo njegovo letalo iz Portugalske v Kijev prisiljeno pristati v Moldaviji, ker je irska družba, od katere je najel letalo, preklicala dovoljenje za prelet Ukrajine.
Analitiki v tej panogi menijo, da bodo tudi druge mednarodne letalske družbe kmalu začele prepovedovati lete v Ukrajino zaradi vse večjih stroškov zavarovanja v okviru potovanj v to državo. Letalsko industrijo namreč še vedno preganja spomin na sestrelitev letala družbe Malaysia Airlines julija 2014, ki je med letom iz Amsterdama v Kuala Lumpur prečkalo konfliktno območje v vzhodni Ukrajini. Vseh 298 potnikov na letalu je umrlo.
Na ukrajinskem ministrstvu za infrastrukturo so sicer priznali, da se “nekateri prevozniki soočajo s težavami, povezanimi z nihanji na zavarovalniškem trgu”, in dodali še, da je “država pripravljena podpreti letalske prevoznike in jim zagotoviti dodatna finančna jamstva”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje