Ministri EU so danes vzpostavili civilno misijo v ukrajinski sosedi Moldaviji. Z njo želijo okrepiti podporo Moldaviji pri zaščiti njene varnosti, ozemeljske celovitosti in suverenosti. Obenem pomeni še en pomemben politični znak podpore EU v sedanjih težkih razmerah, je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
V središču današnjega zasedanja zunanjih ministrov EU v Luxembourgu so bile geopolitične posledice ruske agresije na Ukrajino na tretje države in nadaljevanje podpore Ukrajini. Ministri so podprli vzpostavitev civilne misije EU v ukrajinski sosedi Moldaviji, govorili pa so tudi o razmerah v Sudanu in odnosih s Kitajsko.
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je na novinarski konferenci po koncu zasedanja izrazil razočaranje nad hitrostjo, s katero so članice doslej dobavile strelivo Ukrajini. Povedal je, da so ji doslej dobavile več kot tisoč raket, streliva pa da dobavljajo vse več in izrazil upanje, da vse članice razumejo nujnost. Izrazil pa je prepričanje, da se bodo v prihodnjih dneh dogovorile o drugem stebru načrta za oskrbo Ukrajine s strelivom, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki se je zasedanju pridružil preko video klica, je na Twitterju zamude pri dostavi streliva označil za frustrirajoče in dejal, da bodo zahtevale še več ukrajinskih življenj, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
EU s civilno misijo v zaščito Moldaviji
Ministri so danes vzpostavili tudi civilno misijo EU v ukrajinski sosedi Moldaviji. Njen cilj je povečanje odpornosti varnostnega sektorja države na področju kriznega upravljanja in hibridnih groženj, vključno s kibernetsko varnostjo, so sporočili iz Luxembourga.
Borrell je pri tem izpostavil, da EU s to misijo krepi podporo Moldaviji pri zaščiti njene varnosti, ozemeljske celovitosti in suverenosti ter da pomeni še en pomemben politični znak podpore EU v sedanjih težkih razmerah. Kot ena od držav, ki so jo posledice ruskega vdora v Ukrajino najbolj prizadele, je namreč priča povečanim in nenehnim ruskim poskusom destabilizacije s hibridnimi ukrepi, je dodal. Na podlagi prošnje Moldavije bo misija sprva imela dveletni mandat.
Zasedanja se je udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je v razpravi o uresničevanju akcijskega načrta o geopolitičnih posledicah ruske agresije na Ukrajino ponovno zagotovila, da bo Slovenija pomagala Ukrajini, dokler bo ta pomoč potrebovala, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Izpostavila je aktivno zavzemanje Slovenije za zagotavljanje odgovornosti za vojne zločine, kar je eden od razlogov, da bo maja gostila diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida ter drugih mednarodnih hudodelstev.
Govora tudi o odzivu Pekinga in razmerah v Sudanu
Borrell je na novinarski konferenci komentiral tudi odziv Pekinga na izjavo kitajskega veleposlanika v Franciji, ki je pred tem pod vprašaj postavil suverenost nekdanjih sovjetskih republik po mednarodnem pravu. Peking je v odzivu poudaril, da spoštuje njihovo suverenost.
“Pomembno je bilo, da se je Peking distanciral od besed svojega veleposlanika v Franciji: zdaj imamo konkreten odgovor, da ta stališča niso uradno stališče Kitajske, in to je dobra novica,” je dejal. Dodal je, da bodo o Kitajski nadaljevali razpravo in da pripravljajo dokument o novem pristopu EU do Kitajske, o katerem pa bo odločil Evropski svet.
Glede Sudana, kjer potekajo srditi spopadi, je Borrell govoril o evakuaciji državljanov EU in državljanov tretjih držav. Ministrica Fajon pa je v razpravi o Sudanu poudarila pomen enotnosti EU pri zavzemanju za doseganje premirja in prenehanja ognja ter zaščite civilnega prebivalstva.
Glede koordinacije EU na področju konzularnega sodelovanje je dejala, da poteka dobro, toda ocenila, da jo morajo še okrepiti. “V prihodnosti bo ključnega pomena izgradnja lastnih zmogljivosti za zaščito naših državljanov v svetu, vključno s sposobnostjo evakuacij in zaščite,” je dejala.
Ministri so med drugim govorili tudi o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, glede katerega je ministrica Fajon podprla predlog belgijske kolegice Hadje Lahbib za pripravo dokumenta s celovitim pregledom odnosov EU z Izraelom in Palestino.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!