Zunanji ministri EU so potrdili drugi sveženj sankcij, ki med drugim omogoča tudi zamrznitev vsega premoženja, ki ga v Evropi imata Vladimir Putin in Sergej Lavrov. Postavlja pa se vprašanje, koliko premoženja, če sploh, ga imata v EU. Zgodaj zjutraj se je sicer v Bruslju končalo krizno zasedanje voditeljev članic EU, ki so potrdili drugi sveženj obsežnih sankcij proti Rusiji.
V Bruslju so zunanji ministri EU potrdili drugi sveženj sankcij, ki med drugim vključuje tudi sankcije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu. To med drugim pomeni tudi, da bi EU zamrznila vse premoženje, ki ga v Evropi imata Putin in Lavrov. Postavlja pa se vprašanje, koliko premoženja, če sploh, ga imata v EU. Več preberite v prispevku.
Zamrznitev premoženja je vključena v nov sveženj sankcij, ki so ga danes v Bruslju formalno potrdili zunanji ministri EU. Ti naj bi razpravljali tudi o pripravi naslednjega, tretjega svežnja sankcij.
Kremelj pa naj bi na sankcije Zahoda odgovoril s svojimi povračilnimi ukrepi, ki naj bi temeljili na principu recipročnosti. Tiskovni predstavnik Dimitri Peskov je dejal, da bodo vse sankcije, ki jih pripravlja Zahod, Rusiji sicer povzročile nekaj težav, vendar so te rešljive.
Zgodaj zjutraj se je sicer v Bruslju končalo krizno zasedanje voditeljev članic EU, na katerem so potrdili drugi sveženj obsežnih sankcij proti Rusiji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po končanem zasedanju na novinarski konferenci orisala dogovorjeni sveženj sankcij, za katere je dejala, da bodo imele “maksimalen učinek na rusko gospodarstvo in politično elito”.
Sveženj dogovorjenih sankcij temelji na petih stebrih in obsega finančni sektor, energetiko, promet, nadzor in financiranje izvora ter omejitve glede vizumske politike. Med drugim vključuje finančne sankcije, ki prepovedujejo dostop ruskim bankam do evropskih finančnih trgov. Usmerjene so v 70 odstotkov ruskega bančnega trga in ključna podjetja v državni lasti, vključno z obrambo.
Sankcije so uperjene tudi v energetski sektor, ključno gospodarsko področje, ki še posebej koristi ruski državi. Prepoved izvoza bo prizadela naftni sektor, saj bo Rusiji onemogočila nadgradnjo rafinerij, je dejala von der Leyen. EU tudi uvaja prepoved prodaje letal in opreme ruskim letalskim prevoznikom, je pojasnila.
Poleg tega naj bi Rusiji omejili dostop do ključnih tehnologij, kot so polprevodniki ali najsodobnejša programska oprema. Omejitev glede vizumske politike pa pomeni, da ruski diplomati in poslovneži ne bodo več imeli priviligiranega dostopa do Evropske unije.
K še ostrejšim sankcijam je evropske voditelje pozval ukrajinski zunanji minister Dimitri Kuleba. “Vsako leto na komemoracijah pravite ‘Nikoli več’. Sedaj imate priložnost, da preidete k dejanjem,” je zapisal na Twitterju in zahteval izključitev Rusije iz sistema SWIFT.
To some European leaders who are still hesitant: each year at commemorative events you say ‘Never again’. The time to prove it is now. Russia is waging a horrific war of aggression in Europe. Here is your ‘never again’ test: BAN RUSSIA FROM SWIFT and kick it out of everywhere.
— Dmytro Kuleba (@DmytroKuleba) February 25, 2022
Predsednica: Putinu mora spodleteti in mu bo spodletelo
Putin je skušal razdvojiti EU, a pri tem ni uspel, je opozorila predsednica. “Smo bolj kot kdaj koli prej enotni in odločni,” je poudarila. Putin skuša ponovno s silo risati zemljevide Evrope. “Mora mu spodleteti in bo mu spodletelo,” je zatrdila.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je dejal, da so voditelji na zasedanju sprejeli politično odločitev o novem svežnju obsežnih sankcij, ki bo “boleč” za ruski režim. Ob tem so ponovno potrdili enotnost med članicami EU. Razpravljali so tudi o pomoči ukrajinskemu ljudstvu in državi, je povedal. Michel je ob tem še dejal, da so se prek video povezave pogovarjali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. “To je bil trenutek velike resnosti, dostojanstva, hladnih glav. Dal nam je odkrito sporočilo v zelo težkih in bolečih okoliščinah, ki se jih vsi zavedamo,” je pogovor opisal Michel.
Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se je po začetku ruske invazije na sosednjo Ukrajino v četrtek po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pa je na novinarski konferenci danes dejal, da je “ob obsojanju, hkrati pa sankcioniranju” še vedno koristno pustiti odprto možnost za dialog z ruskim voditeljem, da “lahko na dan, ko bodo pogoji izpolnjeni, dosežemo prekinitev sovražnosti”.
Pogovor s Putinom je Macron, ki trenutno predseduje EU, opisal kot “odprt, neposreden in kratek”. Putina je na prošnjo Zelenskega pozval, naj prekine spopade v Ukrajini, kar pa, kot je priznal, ni “imelo učinka, to lahko v tem trenutku zelo jasno vidite, ker se je ruski predsednik odločil za vojno”.
Voditelji članic EU so se zaradi zaostrovanja varnostnih razmer po ruskem priznanju neodvisnosti separatističnih regij Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine, ki mu je sledila vojaška agresija na Ukrajino, v četrtek sestali na kriznem sestanku v Bruslju.
V novem svežnju sankcij tudi ukrepi proti Belorusiji
Potrdili so drugi sveženj sankcij proti Rusiji, obenem pa pozvali tudi k hitri pripravi nadaljnjih sankcij, torej tretjega svežnja, ki bo vključeval tudi Belorusijo. Pri tem so “ostro obsodili vpletenost Belorusije v agresijo nad Ukrajino” in jo pozvali, naj se vzdrži takšnih dejanj in spoštuje svoje mednarodne obveznosti.
Dogovorjeni sveženj sankcij naj bi danes formalno potrdili zunanji ministri EU na nujnem zasedanju v Bruslju. Sestanek naj bi se začel ob 15. uri, na njem pa naj bi govorili tudi o nadaljnjih možnostih podpore Ukrajini in o tem, kako naj EU ravna glede Rusije v prihodnje, poročajo tuje tiskovne agencije.
Vrha se je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša, ki je sprva nameraval v četrtek odpotovati na delovni obisk v Ukrajino, a ga je prestavil na kasnejši čas.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje