"Poslati želimo močno sporočilo ali politični signal, da ne bomo pozabili območja Zahodnega Balkana," je ob slovenskem predlogu, da tudi BiH nemudoma dobi status članice kandidatke, za N1 povedala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon. Ob tem, ko bodo voditelji EU še ta teden razpravljali o statusu kandidatke Ukrajine in Moldavije, je poudarila, da je zelo pomembno, da se ohrani kredibilnost procesa širitve.
Ta četrtek in petek se bodo voditelji držav Evropske unije sestali na vrhu v Bruslju. Tema pogovorov bo med drugim status Ukrajine kot kandidatke za članstvo v EU, ki mu je zeleno luč pretekli petek prižgala Evropska komisija, Slovenija pa državam članicam predstavlja še predlog, da bi se tudi Bosni in Hercegovini podelil status kandidatke. Kot smo razkrili v nedeljo, slovenski predlog predvideva takojšni status kandidatke za BiH, pri čemer bi država pred začetkom pristopnih pogajanj morala sprejeti določene zakone.
O slovenskem predlogu je za N1 spregovorila ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ki je bila danes v Luxembourgu, kjer so zasedali zunanji ministri držav Unije. Kakšno sporočilo torej pošilja slovenski predlog?
Ob tem, ko Slovenija podpira evropsko perspektivo oziroma status kandidatke za Ukrajino in Moldavijo, je po besedah Fajon pomembno, da se ne izgubi kredibilnost procesa širitve Evropske unije. “Zato je Slovenija predstavila predlog, po katerem bi tudi BiH, kot Ukrajina, dobila status kandidatke,” je povedala Fajon in poudarila, da je pred nadaljevanjem procesa širitve, tj. pristopnimi pogajanji, pomembno, da BiH “naredi to, kar je treba”.
Kot smo že pisali, naj bi BiH pred začetkom pristopnih pogajanj sprejela zakone iz Političnega dogovora o načelih zagotavljanja funkcionalne BiH z dne 12. junija 2022. To so Zakon o Visokem sodnem in tožilskem svetu (VSTV) in Zakon o sodiščih, Zakon o preprečevanju konflikta interesov in Zakon o javnih naročilih.
Sporočilo, da Zahodni Balkan ne bo pozabljen
“Poslati želimo močno sporočilo ali politični signal, da ne bomo pozabili območja Zahodnega Balkana. Okrepiti moramo proces širjenja na Zahodni Balkan. Ne gre le za to, da BiH dobi status kandidatke, temveč tudi za to, da Albanija in Severna Makedonija začneta pristopna pogajanja in da Kosovo dobi liberalizacijo vizumov,” je za N1 dejala Fajon. Po njenih besedah je pomembno, da države Zahodnega Balkana – ob ukrajinskem približevanju Uniji – ne dvomijo o procesu širitve.
Ministrica, ki resda priznava, da je slovenski predlog morda koga presenetil, vendar ima o njegovih možnostih za uspeh dober občutek, je v intervjuju omenila tudi možnost nekakšnega izvirnega (“out of the box”) pristopa za BiH. Prav tako ni želela komentirati spornega non-paperja o BiH, ki je v javnost pricurljal v času vlade Janeza Janše. “Ne želim komentirati preteklosti, saj gremo v prihodnost,” je povedala.
Kot besede Fajon po zasedanju ministrov navaja STA, je slovenski predlog med ministri Unije naletel na veliko podpore, predvsem pa veliko razumevanje.
Fajon je prav tako spomnila, da se za širitev EU na Zahodni Balkan vseskozi – tudi kot pobudnik iniciativ – zavzema predsednik Slovenije Borut Pahor. Pahor je tako danes v Rigi na vrhu pobude Tri morja pozval navzoče voditelje držav EU, naj njihove države na Evropskem svetu ta teden podprejo pobudo, da BiH pridobi status kandidatke. Pred tem se je za podelitev statusa kandidatke BiH zavzel v pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
