Generalni pravobranilec Sodišča EU predlaga zavrnitev tožbe Madžarske in Poljske, ki sta se na sodišče obrnili, saj nasprotujeta uredbi o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Mnenje generalnega pravobranilca sicer za sodišče ni zavezujoče, a mu bodo sodniki najverjetneje sledili.
Generalni pravobranilec Sodišča EU Manuel Campos Sánchez-Bordona predlaga zavrnitev tožb Madžarske in Poljske proti ureditvi pogojevanja evropskega denarja s spoštovanjem vladavine prava. Ta ureditev je namreč po njegovi oceni sprejeta na ustrezni pravni podlagi in spoštuje načelo pravne varnosti, so sporočili s Sodišča EU.
Mnenje generalnega pravobranilca za sodišče ni zavezujoče, vendar mu sodba praviloma sledi. Generalni pravobranilci namreč sodišču neodvisno predlagajo pravno rešitev zadeve, ki jo obravnavajo.
EU je uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki je začela veljati januarja, sprejela v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021–2027 in skladu za okrevanje. Kompromis je bilo mogoče doseči, ker so se voditelji članic zavezali, da do odločitve sodišča Unija na podlagi te uredbe ne bo ukrepala.
Varšava in Budimpešta sta se skladno z napovedmi marca dejansko pritožili na sodišče, kjer izpodbijata uredbo. Kot sta ocenili, je uredba utemeljena na neustrezni pravni osnovi in je nezdružljiva s sedmim členom pogodbe o EU, ki predvideva ukrepe v primeru suma kršitev vrednot Unije držav članic. Poleg tega uredba po njunem pomeni kršitev načela pravne varnosti, so sporočili s Sodišča EU.
Kaj pomeni režim pogojevanja?
Da bi zaščitile proračun EU pred kršitvami načel pravne države, so se države Unije strinjale o splošnem režimu pogojevanja evropskih sredstev. Uredba o pogojevanju dopušča, da z namenom zaščite proračunskega denarja Svet EU na predlog Evropske komisije sprejme ukrepe, kot sta začasna ustavitev plačil v breme proračuna Unije ali začasna ustavitev odobritve enega ali več programov, ki se financirajo iz tega proračuna, so spomnili pri Sodišču EU.
Pravobranilec zavrača očitke o nezdružljivosti s sedmim členom
Generalni pravobranilec je v svojih sklepih med drugim poudaril, da uredba zahteva obstoj dovolj neposredne povezave med kršitvijo pravne države in izvrševanjem proračuna, tako da se ne uporablja za vse kršitve pravne države, temveč za tiste kršitve, ki so neposredno povezane z izvrševanjem proračuna Unije.
V svoji obrazložitvi je med drugim zavrnil očitke Madžarske in Poljske o tem, da je uredba nezdružljiva s sedmim členom pogodbe o EU. Sedmi člen resda ne dovoljuje, da bi zakonodajalec EU uvedel kak drug podoben mehanizem, ki bi imel isti cilj zaščite pravne države in v okviru katerega bi se uporabljale podobne sankcije. Vendar pa po njegovem sedmi člen “ne nasprotuje temu, da bi se na podlagi drugih instrumentov, ki niso povezani s to določbo, zagotovila ta zaščita”, če se značilnosti teh instrumentov bistveno razlikujejo od zaščite po sedmem členu, navaja Sodišča EU.
V nasprotju s sedmim členom, ki predpostavlja hujše in vztrajne kršitve vrednote Unije, se uredba o pogojevanju nanaša le na kršitve načel pravne države, ki dovolj neposredno vplivajo ali predstavljajo resno tveganje vpliva na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov te povezave.
Kljub konsenzu, da se uredba o pogojevanju ne bo uresničevala, dokler o njeni zakonitosti ne bo odločalo sodišče, je Evropski parlament konec oktobra vložil tožbo zoper Evropsko komisijo zaradi neukrepanja glede uredbe. Komisija je minuli mesec v kontekstu uredbe poslala pismo Poljski in Madžarski s pozivom k dodatnim informacijam in pojasnilom. Gre za prvi korak ukrepanja v primeru članic, za katere se ocenjuje, da kršijo zakonodajo, a do dejanskih ukrepov je še daleč.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!