Premier Robert Golob in nemški kancler sta v telefonskem pogovoru naslovila energetsko krizo in vojno v Ukrajini. Kot so sporočili iz Golobovega kabineta, sta se premier in kancler "v duhu solidarnosti z ukrajinskim narodom dogovorila za skupno ukrepanje", ki predvideva izmenjavo orožja.
Slovenski premier Robert Golob je v telefonskem pogovoru z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem dosegel dogovor za izmenjavo vojaških vozil. 28 slovenskih tankov tipa M55S bo šlo v Ukrajino, 40 nemških transportnih vozil, od tega 35 nakladalnih tovornjakov in pet vodnih cistern, pa v Slovenijo, so danes sporočili iz premierjevega kabineta.
“Ta krožna izmenjava bo okrepila tudi obrambno sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo,” so ocenili v Golobovem kabinetu.
Državi sta se sicer pred meseci pogovarjali tudi o možnosti, da bi Slovenija Ukrajini namenila svoje tanke tipa M84, Nemčija pa bi ji v zameno zagotovila svoje modernejše tanke, a tega dogovora za zdaj še ni. Slovenija je sicer junija Ukrajini že poslala 35 oklepnih pehotno amfibijskih vozil. Vozila BVP M-80A so bila dolga leta spravljena in konzervirana med tanki in drugimi oklepniki v bližini Pivke, dekonzervacija pa je trajala več tednov.
Golob in Scholz tudi o energetiki in Zahodnem Balkanu
Slovenski premier in nemški kancler sta se pogovarjala tudi o drugih aktualnih zadevah, kot je energetska kriza. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da je premier v pogovoru s kanclerjem “nadaljeval dialog, ki ga je začel med svojim obiskom v Berlinu 12. julija”.
Golob in Scholz sta izmenjala poglede na energetsko krizo in možne ukrepe s strani Evropske unije, da bi omilili visoke cene in podprli zmanjšanje povpraševanja po plinu in elektriki. Izpostavila sta potrebo po hitrem odzivu EU in solidarnosti med državami članicami, pri čemer pa je Golob “izrazil zaskrbljenost zaradi volatilnosti cen elektrike, ki ima lahko resne posredne učinke na preostalo gospodarstvo, tudi prek inflacije”. Pozval je k takojšnji uvedbi ustreznih tržnih varovalk.
Slovenski premier in nemški kancler sta prav tako razpravljala o potencialu evropske politične skupnosti in potrebi po jasni EU perspektivi za Zahodni Balkan. Glede tega vprašanja je Golob pozdravil nadaljevanje Berlinskega procesa, saj da je širitev EU najboljše jamstvo za varnost, stabilnost in napredek v regiji. Prav tako je poudaril potrebo po tem, da Evropski svet možni kandidatski status za Bosno in Hercegovino obravnava v prihodnjih mesecih, so še sporočili s premierjevega kabineta.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje