Von der Leyen pozvala k boju proti ultranacionalistom in predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU

"Naj gre za ultranacionaliste ali nasprotnike Evrope, za rusko vmešavanje ali dezinformacije – imena so morda različna, a cilj je enak – prezirajo naše vrednote in želijo razbiti našo evropsko enotnost," je opozorila von der Leyen.

Izpostavila je tudi velike izzive in grožnje, s katerimi se sooča Evropa. Po njenih besedah je EU močnejša kot kdajkoli prej, a so razmere hkrati tudi bolj negotove kot kadarkoli prej, Unija pa da se je v teh zapletenih časih odločila ubrati lastno pot.

"Varnost Evropejcev lahko zagotovi samo Evropa"

EU se po njenih besedah sooča z obdobjem velikih možnosti, obenem pa tudi nevarnosti, skozi katere skušajo krmariti vse države članice. "Vrtoglava hitrost sprememb in tehnološkega razvoja vpliva na naša delovna mesta, naše preživetje in našo družbo. Prav tako pa globoko vpliva na našo demokracijo in našo javno razpravo," je povedala von der Leyen.

"Naša izbira je torej jasna. Ali si želimo močno in neodvisno Evropo, ki v tem svetu zagovarja svoje vrednote, ali pa bomo dopustili, da naše demokracije spodkopavajo podaljšane roke in marionete avtoritarnih vladarjev," je dejala predsednica Evropske komisije. Ob tem je pozvala k skupnim prizadevanjem v boju za evropsko idejo in napovedala sklic novega evropskega kongresa, v okviru katerega bo skupina modrecev razpravljala o prihodnosti Evrope.

EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije, za podporo Ukrajini v njenem boju za prihodnost in evropsko varnost ter za podporo Grenlandiji, je izpostavila von der Leyen in poudarila, da lahko varnost Evropejcev zagotovi samo Evropa.

Predsednica Evropske komisije je ob tem opozorila na vse več kibernetskih napadov, sabotaž in vdorov dronov, s katerimi se soočajo države članice EU. Izpostavila je avgustovski napad z dronom na letališču v nemškem Leipzigu. Odgovornost zanj je Nemčija pripisala Rusiji. "To ni bil napad na samo eno članico, ampak na celotno Unijo," je bila jasna von der Leyen.

S tem ko se krepijo grožnje, pa mora EU krepiti tudi svojo pripravljenost, je poudarila von der Leyen in napovedala pripravo evropske varnostne strategije. Obenem mora EU po njenem mnenju preučiti, ali njeni sistemi za odzivanje na izredne razmere še služijo svojemu namenu.

Zavzela se je za pripravo izrednega varnostnega protokola po zgledu 4. člena Severnoatlantske pogodbe. Članica bi ga lahko sprožila v primeru nevojaškega incidenta, ki bi ogrožal nacionalno varnost, je pojasnila in dodala, da bi nato skupaj s preostalimi članicami uskladili evropski odziv na incident. "Mislim pa, da bi morali še dlje," je poudarila in se zavzela za oblikovanje evropskega varnostnega sveta. V njem bi poleg EU sodelovale še partnerske države, kot so Združeno kraljestvo, Norveška, Ukrajina in Kanada.

Evropa mora skupaj ukrepati tudi na področju varovanja zunanjih meja, pa je von der Leyen dejala v luči nedavnega množičnega prihoda migrantov iz Maroka v špansko eksklavo Ceuta. Tako bo Evropska komisija predlagala evropski okvir za odzivanje na izredne razmere na področju migracij, ki bo pod strogo določenimi pogoji omogočil omejeno odstopanje od standardnih postopkov.

"Sporočilo iz Evrope je jasno – vedno bomo upoštevali svoje vrednote in temeljne pravice. Vendar pa ne bomo nikoli sprejemali kompromisov pri zaščiti meja. Evropejci bomo odločali o tem, kdo pride v našo unijo in pod kakšnimi pogoji, ne pa tihotapci in trgovci z ljudmi," je poudarila von der Leyen.

"Odnose s Kanado želimo dvigniti na najvišjo možno raven"

Napovedala je, da bo Evropa sledila svojim podnebnim ciljem: "Znanost je jasna. Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Seveda bo prehod kompleksen, tako da se bomo morali sproti prilagajati in učiti. Vendar pa ni dvoma – Evropa lahko, mora in bo ostala zvesta svojim podnebnim ciljem."

V svojem govoru je tudi predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU. "Odnose s Kanado želimo dvigniti na najvišjo možno raven. Zato bi rada z vami preučila možnost, da bi Kanada postala prva pridružena članica EU," je v govoru, ki ga je spremljal tudi kanadski premier Mark Carney, dejala von der Leyen.

Evropa in Kanada si po njenih besedah delita "isti ocean, iste vrednote in enak pogled na svet", zdaj bosta gradili tudi skupno prihodnost, njuno partnerstvo pa ne bo uperjeno proti nikomur. Kanada in EU sta že gospodarski partnerici po zaslugi trgovinskega sporazuma, ki je po navedbah von der Leyen v manj kot desetih letih privedel do več kot 75-odstotnega povečanja trgovinske menjave. Vendar pa obstaja "nujna potreba po prenovi naših partnerstev," je ocenila von der Leyen in se zavzela za to, da Kanada dobi status pridružene članice EU.

"Svet vidiva z enakimi očmi – od umetne inteligence do podnebnih sprememb, od Arktike do geopolitike. In stali smo drug ob drugem glede Ukrajine, obrambe, surovin in dobavnih verig. Predvsem pa, dragi Mark, Evropa in Kanada verjameta v demokracijo," je von der Leyen nagovorila kanadskega premierja.

Izpostavila je, da moč ne pripada najmočnejšim, najbogatejšim in najglasnejšim, ampak vsem: "Demokracije imajo svobodo izbire, s kom bodo sodelovale." Kot je dejala, bosta EU in Kanada ustvarili skupen prostor blaginje in gospodarske varnosti. "Sodelovali bomo na področju pametne proizvodnje. Vzpostavili bomo tehnološko zavezništvo. Povezali bomo obrambno-industrijske baze. Arktiko bomo spremenili v vodilni skupni projekt. Sodelovali bomo na področju energetike, kritičnih surovin in baterij, pa tudi na področju umetne inteligence, kvantnih tehnologij ter kibernetske in gospodarske varnosti," je naštela von der Leyen.

Kanada, ki je vpletena v trgovinsko vojno z ZDA, išče nove partnerje in si prizadeva za tesnejše vezi z Evropo. Carney je tako prvi tuji premier, ki se je udeležil letnega govora predsednice Evropske komisije o stanju v EU, evropske poslance pa bo v Strasbourgu nagovoril jutri.