Jug Dalmacije je za turiste zelo privlačen. Večina jih obišče Dubrovnik, a v tem delu je zanimiv tudi skrivnosten otok, ki je vreden obiska.
Lokrum je gozdnat otok, ki leži tik ob dubrovniški obali. Lepi gozdovi, kamnite plaže in slano jezero vabijo turiste, ki na otok prihajajo z ladjami iz Dubrovnika. Posebnost otoka so tudi pavi, ki se prosto sprehajajo naokoli. Vendar Lokrum niso le prijetni razgledi in uživanje na plaži. Bogata zgodovina otoka nosi številne legende in skrivnostne zgodbe.
Kot kažejo ostaline, najdene na otoku, je bil ta naseljen že v prazgodovini, leta 1023 pa je prvič omenjen benediktinski samostan, ki si ga lahko deloma ogledamo še danes. Na splošno so imeli benediktinci pomembno vlogo v zgodovini Lokruma, saj je bil celoten otok v njihovi lasti. Samostan je do sredine 15. stoletja služil tudi kot bolnišnica.
Menihi so morali Lokrum v 19. stoletju zapustiti in ob tem dogodku je nastala legenda o uroku. V noči pred odhodom so se menihi zbrali in v procesiji obhodili svoje posestvo in se od njega poslovili. Legenda pravi, da so nato prekleli bodoče lastnike otoka in nadnje priklicali urok. Marsikdo vidi urok kot razlog za nesrečo, ki je spremljala nove lastnike Lokruma: sorodnike avstrijskega cesarja Franca Jožefa I.
Rodbino Franca Jožefa so namreč prizadele številne tragične smrti. Njegovega brata Ferdinanda Maksimilijana I. so po kratkem vladanju v Mehiki usmrtili tamkajšnji republikanci, cesarjev sin in naslednik Rudolf pa je v svoji lovski rezidenci skupaj z ljubico storil samomor. Cesarico Elizabeto Avstrijsko – Sisi je v Ženevi ubil italijanski atentator, pod streli drugega atentatorja pa je v Sarajevu umrl cesarjev nečak Franc Ferdinand.
Prav zaradi vseh teh smrti so domačini v obstoj uroka še bolj verjeli. Fantje naj bi med seboj kar tekmovali, kdo si bo upal prenočiti v zapuščenem samostanu. Namenoma so zamudili zadnjo ladjo, ki bi jih peljala na celino, ter na otoku čez noč čakali, ali jih bo urok našel.
Otok je v 19. stoletju za kratek čas služil kot francoska trdnjava, za njimi pa so obrambne stolpe na njem gradili Avstrijci. Leta 1859 je otok kupil avstrijski nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan I., brat Franca Jožefa. Maksimilijan je Lokrum obiskal po nesreči vojaške ladje Triton, ki je bila tam zasidrana in je v eksploziji potonila. Umrla je skoraj vsa posadka na njej, v njihovo čast pa na otoku stoji križ z imeni umrlih. Maksimilijan, ki je takrat poveljeval mornarici, se je med obiskom zaljubil v otok in ga zato kupil. Nadvojvoda si je na samostanskem dvorišču zgradil poletno vilo, zaradi večje potrebe po vodi pa so povečali tudi zalogovnike.
Poleg ostalin samostanskega kompleksa, bazilike, trdnjave ter Maksimilijanove vile na otoku izstopa še pristanišče Skalica, ki je zanimivo zaradi še ene legende. Ob vrnitvi s križarskih vojn naj bi se v to pristanišče zatekel angleški kralj Rihard Levjesrčni. Nevihtno vreme, veliki valovi in močen veter so kralja prestrašili in izmučili, zato se je zaobljubil, da bo ob srečnem koncu postavil dve cerkvi v čast devici Mariji. Eno v Angliji in eno v kraju, ki ga bo prvega dosegel. Legenda pravi, da se je srečno zasidral v pristanišču na Lokrumu.
Prebivalci Dubrovnika so ladjo opazili ter poslali nekaj ljudi, da bi kralja pozdravili in prepeljali v Dubrovnik. Tam so ga pogostili in prepričali, da daruje za novo dubrovniško katedralo. V zameno so mu obljubili, da bodo oni zgradili cerkev na Lokrumu. Kralj Rihard je privolil in kmalu zatem odplul proti domu.
Ali so se v Dubrovniku obljube držali, ni jasno. Iz zgodovinskih zapisov izhaja, da so na Lokrumu stale še tri cerkve, danes pa je ob vhodu ohranjena le še kapela oznanjenja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!