V prvih petih mesecih letošnjega leta se je število nočitev na Hrvaškem v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za sedem odstotkov. Število prihodov v opazovanem obdobju pa je za 5 odstotkov večje kot lani, je sporočila Hrvaška turistična skupnost (HTZ).

Kot poroča Jutranji list, je v prvih petih mesecih na Hrvaško prišlo 4,5 milijona turistov, ki so opravili več kot 14 milijonov nočitev. Obe številki sta višji od lanskih: turistov je bilo za pet odstotkov več, medtem ko se je število nočitev povečalo za sedem odstotkov. Med najštevilnejšimi gosti so bili tudi Slovenci z 1,3 milijona nočitvami, je danes sporočila Hrvaška turistična skupnost (HTZ).

Med najljubšimi destinacijami je jadranska obala z 12, 2 milijona prenočitev, kar je osem odstotkov več kot lani. Celinski del države je zabeležil triodstotno rast.

Še vedno prednjači Istra

Po županijah je bilo v prvih petih mesecih največ prenočitev v Istri (4,1 milijona), splitsko-dalmatinski županiji (2,2 milijona) in na Kvarnerju (2,1 milijona), med destinacijami pa v Dubrovniku, Zagrebu, Rovinju, Splitu, Poreču in Zadru.

Največ prenočitev so ustvarili Nemci (2,7 milijona), sledijo domači gostje (2,5 milijona), Slovenci (1,3 milijona), Avstrijci (1,1 milijona), Britanci (več kot 670.000) in gostje iz ZDA (več kot 540.000).

V hotelih, ki predstavljajo 15 odstotkov nastanitvenih zmogljivosti, so gostje ustvarili 43 odstotkov vseh prenočitev. V kampih, ki predstavljajo petino zmogljivosti, so ustvarili 16 odstotkov vseh prenočitev, v zasebnih nastanitvah, ki predstavljajo dobro polovico zmogljivosti, pa 23 odstotkov.

Varnost stopa v ospredje

Direktor Hrvaške turistične skupnosti Kristjan Staničić je ocenil, da rezultati potrjujejo stabilno zanimanje za Hrvaško kljub zahtevnim razmeram na svetovnem turističnem trgu. Po njegovih besedah povpraševanje po potovanjih v Sredozemlje ostaja močno, pri izbiri dopusta pa so ključni dejavniki varnost destinacije, kakovost ponudbe, dobro razmerje med ceno in kakovostjo ter bližina destinacije.

Hrvaški minister za turizem Tonči Glavina je v Jutranjem listu pojasnil, da so zaradi krize na Bližnjem vzhodu obstoječe trženjske kampanje na najpomembnejših zunanjih trgih preusmerili na poudarjanje hrvaških konkurenčnih prednosti.