Čeprav se v središču Londona danes že zdi, da se življenje pospešeno vrača v ustaljene tirnice, je dejstvo, da sta tako Velika Britanija kot monarhija v silno občutljivem trenutku. Premier prve članice Commonwealtha je že napovedal, da bo, če bo ponovno izvoljen, izvedel referendum, ali naj njegova država postane republika. Britansko gospodarstvo pa je bilo v težavah že pred smrtjo kraljice. Po nekaterih ocenah tvega celo podoben zlom, kot ga je doživelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je zaradi kombinacije energetskega šoka, naraščajočih cen in velike državne porabe moralo obrniti na Mednarodni denarni sklad po izdatno finančno pomoč.
Kar šest ur je danes krsta s posmrtnimi ostanki kraljice Elizabete II. potovala z gradu Balmoral, kjer je v četrtek umrla, do palače Holyroodhouse v Edinburgu, uradne rezidence britanskega monarha na Škotskem. V tišini so jo prenesli v notranjost palače. In medtem ko se na ulicah zbirajo nepregledne množice ljudi, ki se poslavljajo od kraljice in pozdravljajo novega kralja Karla III., se obenem za mnoge Britance življenje ni ustavilo.
Tudi v središču Londona, kot poroča Miha Orešnik, se danes že zdi, da se življenje kljub večdnevnemu žalovanju vrača v normalne tirnice. Dejstvo je, da je Velika Britanija, ki je, kot je znano, izstopila tudi iz Evropske unije, v zelo občutljivem trenutku, v katerem je bila že pred smrtjo kraljice.
Že nekdanji predsednik britanske vlade Boris Johnson je v torkovem poslovilnem govoru priznal, da je britansko gospodarstvo v težavah. Njegova naslednica premierka Liz Truss je takoj po prihodu na Downing Street napovedala spopad z gospodarskimi težavami, dva dni po začetku svojega dela pa je razkrila obseg načrta za reševanje gospodarstva in hkrati napovedala nekajdnevno obdobje žalovanja v spomin na kraljico Elizabeto II.
Le nekaj ur pred smrtjo kraljice je nova premierka namreč napovedala, da bo z oktobrom omejila britanske račune za elektriko in plin, ki naj bi prav oktobra na letni ravni narasli za neverjetnih 80 odstotkov. Njena napoved naj bi potolažila na milijone gospodinjstev in na tisoče podjetij, ki se z naraščajočimi cenami težko spopadajo. Toda po mnenju analitikov bi reševalni sveženj lahko stal kar 150 milijard funtov oziroma dobrih 171 milijard evrov in bi bil v veliki meri financiran z izdatnim zadolževanjem.
Če si bo vlada nove premierke izposodila veliko denarja, bo tvegala, da bo še dodatno spodbudila inflacijo in med vlagatelji povečala strahove, da državne finance tega ne bodo zdržale. To bi lahko povzročilo padec vrednosti funta, kar bi še dodatno zvišalo cene in otežilo plačevanje nujnega uvoza. Z drugimi besedami, Združeno kraljestvo bi lahko doživelo podoben zlom, kot ga je doživelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je zaradi kombinacije energetskega šoka, naraščajočih cen in velike državne porabe moralo obrniti na Mednarodni denarni sklad (IMF) po izdatno finančno pomoč, analizira CNN.
Kit Juckes, makrostrateg pri Société Générale, je v petek dejal: “Obstaja velika verjetnost, da bo kralj Karel III. prvi britanski monarh, ki bo za dolar ali evro plačal več kot en funt, morda celo za obe valuti, ” in dodal, da je malo verjetno, da bo funt še letos padel pod vrednost dolarja.
Angleška centralna banka je že pred časom napovedala, da je recesija letos na Otoku neizogibna, zdaj bo pozorna predvsem na učinke zadolževanja za reševanje (energetske) krize. “Ampak po smrti kraljice ni jasno, ali bo parlament ukrepe, ki jih je samo nekaj ur pred smrtjo kraljice napovedala britanska premierka, sprejel kljub večdnevnemu žalovanju. Smrt kraljice je res zasenčila vse ostalo,” je med drugim v pogovoru za N1 v Londonu povedala urednica video vsebin na Guardianu, Slovenka Monika Čvorak.
Obenem se je že našla tudi prva država, članica Commonwealtha, ki je napovedala referendum o razglasitvi republike. Premier karibske države Antigve in Barbude bo referendum v primeru ponovne izvolitve izvedel v roku treh let. Kot pravi, ne gre za “dejanje sovražnosti” proti monarhiji, čeprav bi morebitna razglasitev republike točno to tudi bila.
Tudi o tem, kako in zakaj se v Združenem kraljestvu krepi občutek, da je čas z monarhijo opravil, je v posebnem pogovoru za N1 v središču Londona govorila Slovenka, urednica video vsebin na Guardianu Monika Čvorak. Pogovor Mihe Orešnika z njo si lahko ogledate TUKAJ.
Na Škotskem, kjer so danes z gradu Balmoral odpeljali krsto s posmrtnimi ostanki kraljice, se je pojavila tudi manjša skupina protestnikov s transparenti “Dol z imperializmom, ukinimo monarhijo”. Eno protestnico so policisti pridržali zaradi kršitve javnega reda in miru.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje