Vojna v Ukrajini je privedla do mednarodnih sankcij proti Rusiji. Ruski vlagatelji pa še vedno "napadajo" evropske trge, vključno z romunskim. Podjetje z močnimi "koreninami" v Rusiji naj bi pripravilo ponudbo za prevzem Telekoma Romunija, iz katerega se nameravata umakniti nemški velikan Deutsche Telekom in grški OTE.
Potem ko sta Deutsche Telekom (DT) in grški OTE najavila, da želita zapustiti Romunijo, so se za skupino Telekom pojavile štiri ponudbe. Ena prihaja iz podjetja, ki je tesno povezano z interesnimi skupinami okoli Vladimirja Putina. Zanesljivi poslovni viri trdijo, da sta DT in OTE prejela že štiri ponudbe za prodajo Telekoma. Pogajanja o prodaji vodita izključno DT in OTE, pri čemer je romunska država v pogajanjih le “priča” in ne namerava prodati 46-odstotni delež nekdanjemu Romtelecomu.
Orange, vodilni na lokalnem telekomunikacijskem trgu, nato RCS & RDS/Digi, vodilni na trgu kabelskega in fiksnega interneta, ter dve skupini vlagateljev iz nekdanje ZSSR sta vstopili v “tekmo” za popoln ali delni prevzem romunskega Telekoma.
Druga skupina, povezana z Rusijo, naj bi prav tako nameravala odkupiti celotno skupino Telekom, vključno z njenimi fiksnimi in mobilnimi operacijami. Po navedbah virov romunskega portala Stiri pe surse je ta skupina interesno povezana s Putinom. Gre za skupino PPF.
Skupina, ustanovljena leta 1991 na Češkoslovaškem in kasneje registrirana na Nizozemskem, je bila najprej povezana s Petrom Kellnerjem in Milanom Winklerjem. Vendar je med njima izbruhnilo več konfliktov. Winkler je Kellnerja obtožil, da je skušal prevarati PPF z izdajanjem lažnih računov na svoje ime in množično kupovati lastne delnice, da bi se izognil zasegu.
Leta 2007 je skupina PPF podpisala sporazum z družbo Assicurazioni Generali za vzpostavitev partnerstva med zavarovalno podružnico skupine PPF in Assicurazioni Generali na Češkem, Slovaškem, Poljskem, Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji, Ukrajini, Rusiji, Srbiji, Sloveniji, na Hrvaškem, v Belorusiji in Kazahstanu. Od leta 2007 do 2013 je bil Kellner član generalnega odbora direktorjev. Leta 2013 je PPF prodal preostale delnice Generalija družbi PPF Holding (GPH) Generali za 2,5 milijarde evrov, s čimer je konec leta 2014 postal edini lastnik.
Od leta 2013 ima skupina v lasti 22,113 milijarde evrov premoženja, kar vključuje podjetja iz bančništva in nepremičninskega zavarovanja, energetike, kmetijstva ter največje ruske verige potrošniške elektronike Eldorado. Novembra 2013 je na telekomunikacijski trg vstopila tudi skupina PPF, potem ko je za 3 milijarde evrov kupila 66-odstotni delež češkega podjetja Telefonica O2. Kasneje, leta 2018, se je skupina PPF dogovorila za nakup Telenorjevega poslovanja v jugovzhodni Evropi, torej v Bolgariji, na Madžarskem, v Črni gori in Srbiji za 2,8 milijarde evrov.
Neposredne vezi z Vladimirjem Putinom
Do marca 2021 in smrti večinskega delničarja Petra Kellnerja (ki mu revija Forbes pripisuje bogastvo v višini 16,5 milijarde evrov) je skupina PPF rasla in se znatno razširila na ruskem trgu. Seveda taka prisotnost v Rusiji ne bi bila mogoča brez lokalne politične podpore na najvišji ravni.
Po poročanju medijev naj bi Petr Kellner leta 1993 začel poslovati v Rusiji, kjer naj bi se povezal z rusko državo in Putinom osebno. Kellner je v Rusiji ustanovil več finančnih skladov v Sankt Peterburgu in Moskvi. Najbolj znan med njimi se je imenoval “Peter Veliki”. Takrat je bil predsednik Boris Jelcin, prvi vodja države v Ruski federaciji.
Toda Kellner je navadne državljane pritegnil s pomočjo Putina. Nekdanji polkovnik KGB je bil takrat v 90. letih prejšnjega stoletja podžupan velikega mesta Sankt Peterburg in vodja mestnega odbora za zunanje zadeve. V času, ko se je v Rusiji začela privatizacija, se je ukvarjal s tako imenovanim spodbujanjem tujih investicij.
Prek Putina je Kellner od navadnih “vlagateljev” zbral okoli 100.000 privatizacijskih bonov. Sprva so plačali 37,8 evra za vsak bon, nato le 9,46 evra in na koncu 4,73 evra. Cena se je do pomladi 1994 stabilizirala pri 18,92 evra. Putin in Kellner sta z njihovo pomočjo kupila delnice 130 ruskih podjetij. Po navedbah ruskega spletnega mesta Versia.ru je imel Kellner deleže energetskih podjetij, komunikacijskih podjetij in celo tekstilne tovarne Pavlovo-Posad Igla. Namen teh nakupov je bil, da bi jih kasneje v takšni ali drugačni obliki preprodali.
Toda replika te metode z romunskim nacionalnim investicijskim skladom FNI je že po nekaj letih propadla. Mali “vlagatelji” so ostali praznih rok, Kellner pa je dobil 47 milijonov evrov, kar je v takratni Rusiji veljalo za astronomski znesek. Da bi se znebil repov, je razglasil stečaj, v katerem je trdil, da je izgubil 473 milijonov evrov.
Leta 2000 Putin “recikliral” svojega starega poslovnega partnerja
Po ruski krizi leta 1998 se je Kellner vrnil na Češko. Del sredstev sklada Petra Velikega je bil prodan slovaški skupini Eastfield, ki je ostala na ruskem trgu v sektorju trgovine z žiti. Putina je preiskoval mestni zakonodajni svet Sankt Peterburga in ugotovil, da je v manj kot letu dni po imenovanju za vodjo mestnega odbora za zunanje zadeve ustvaril 87 milijonov evrov izgube. Bil je odpuščen, a so posledice te odpovedi prišle dve leti pozneje.
Leta 2000, ko je Putin postal novi predsednik Rusije, se je Kellner vrnil v državo, tokrat z novim podjetjem Home Credit and Finance Bank, ki je bilo specializirano za izdajanje potrošniških posojil gospodinjstvom. Ta banka je agresivno vstopila na ruski trg, ne da bi karkoli porabila za trženje. Sedem let pozneje je Kellner Bank že imela 27 odstotkov trga potrošniških kreditov v Rusiji in 10,5 odstotka trga kreditnih kartic.
Poleg plodnega bančnega poslovanja je Kellner postavil tudi dobre temelje za zavarovanje svojega posla. Takrat je hčerinska družba njegove češke družbe PPF začela sodelovati s Home Credit Bank v Moskvi. Spomladi 2003 je Kellner že postal tako vpliven v ruskem poslovnem svetu, da mu je uspelo spraviti na kolena svojega tekmeca, rusko banko Standard Bank. Dobiček je hitro rasel. Tri leta pozneje je Kellner odprl novo podružnico Home Credit Bank v Kazahstanu.
PPF ima v lasti tudi družbo PPF Real Estate v Rusiji, ki je del leta 2010 ustanovljenega PPF Real Estate Holding BV, katerega glavna dejavnost je opravljanje storitev na področju gradbeništva in upravljanja nepremičnin v Srednji in Vzhodni Evropi.
Glavni obrati Petra Kellnerja v Rusiji vključujejo industrijski kompleks South Gate (187.000 kvadratnih metrov) in logistični park Trilogy (107.000 kvadratnih metrov). Kellner je bil do svoje smrti eden od “kraljev nepremičnin” v Rusiji, kjer je na 22. mestu Forbesove lestvice v tem sektorju s kar 85 milijoni evrov prihodkov od najemnin prek svojega podjetja PPF Real Estate.
Kellner je skupaj z dvema ruskima podjetnikoma kupil tudi 68 odstotkov Polymetala v transakciji v vrednosti 1,3 milijarde evrov. Polymetal je podjetje, ki ima v lasti največji rudnik srebra v Rusiji in tretji največji rudnik zlata v državi. Po pogodbi je skupina PPF pridobila 24,9 odstotka delnic družbe, Aleksander Nesis 24 odstotkov in Aleksander Mamut 19,1 odstotkov.
V študiji iz leta 2019, ki jo je objavil Routledge o vplivu Rusije v Vzhodni Evropi, bolgarski prodemokratični aktivist Ognian Shentov, ki vodi Center za študij demokracije, pravi, da je Kellner “aktivist za spodbujanje geopolitične preusmeritve Češke republike proti Rusiji”, tudi po nezakoniti aneksiji Krima in invaziji na vzhodno Ukrajino – pa tudi za odpravo gospodarskih sankcij, ki jih je EU uvedla proti Moskvi.
V intervjuju za češke medije leta 2012 je Kellner dejal, da se strinja s ponovno izvolitvijo Putina za nov mandat predsednika Rusije. V istem intervjuju je povedal še, da je stopnja korupcije na Češkem (ki je članica EU in Nata) višja kot v Rusiji, kjer je imel takrat milijarde evrov.
Kellnerjeva nagnjenost k Rusiji je znana že od nastanka Wikileaksa – zaupnih telegramov ameriškega State Departmenta. V eni od razkritih depeš iz leta 2008 je ameriški veleposlanik v Pragi poročal, da je Petr Kellner izrazil zaskrbljenost, da Rusi vse bolj gledajo na Čehe kot na posrednike z Ameriko. Ameriški veleposlanik je dodal, da mu je Kellner povedal, da je skoraj vsak Rus, na katerega je naletel, rekel, da je razočaran, ker je češka vlada dovolila, da se ameriški vojaški radar namesti na Češkem, in da se Rusi počutijo izdani, ker “slovanski bratje na Češkem ” podpirajo prisotnost ZDA v regiji.
Po poročanju lokalnih medijev je bil Kellner eden od tesnih sodelavcev češkega predsednika Miloša Zemana, odločno proruskega in militantnega politika, ki se je zavzemal za obračanje Češke proti Rusiji in Kitajski. Leta 2014 sta se Kellner in Zeman znašla v središču velikega političnega škandala, potem ko so lokalni mediji poročali, da se je predsednik Zeman vrnil z državnega obiska Kitajske z zasebnim letalom, ki ga je najel Kellner. Kellner se je udeležil srečanja predsednikov Zemana in Ši Džinpinga, saj je posloval tudi na kitajskem nebančnem kreditnem trgu, pa tudi v telekomunikacijskem sektorju, kjer ima O2 partnerstvo s Huaweiem.
Danes namerava skupina PPF, ki jo je ustanovil Kellner, kupiti deleže DT in OTE v Telekomu Romunije, pri čemer je češka skupina dejansko del širšega kroga interesnih skupin, ki vodi neposredno k Vladimirju Putinu.
Kaj ima PPF v Romuniji?
Skupina PPF ni neznana na romunskem trgu. Prve stike z Romunijo je imela leta 2006, ko je investicijski sklad PPF poskušal prevzeti Romexterro, tj. prihodnjo banko Patria. Čehom je sicer uspelo pridobiti 20-odstotni delež v banki, a so na koncu izgubili bitko za prevzem Romexterre od madžarske banke MKB.
PPF se je kasneje obrnil na romunski zavarovalniški trg in kupil RAI Asigurări od Daniela Tudorja, nekdanjega predsednika državne komisije za zavarovalni nadzor. PPF še vedno deluje v Romuniji in prek nepremičnin, kjer so kupili sedež ING Bank Crystal Tower in kompleks Metropolis Center, oba v Bukarešti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje