Med posamezniki iz Evropske unije, proti katerim je Iran v sredo uvedel sankcije, je tudi slovenski evroposlanec Milan Zver (EPP/SDS), je razvidno s spletne strani iranskega zunanjega ministrstva. Gre sicer za povračilni ukrep zaradi sankcij, ki jih je EU uvedla proti Iranu v povezavi s smrtjo Mahse Amini in zatiranjem protestov, ki so sledili. Zver je nad potezo uradnega Teherana presenečen, predvsem nad tem, da je "njihovo sporočilo prišlo na plano v tako grozeči obliki". Medtem EU sankcije proti evroposlancem zavrača kot politično motivirane.
Iran je v sredo uvedel sankcije proti osmim institucijam in 12 posameznikom iz Evropske unije, tudi neformalni skupini Evropskega parlamenta, imenovani Prijatelji svobodnega Irana. Slovenski evroposlanec Milan Zver je eden od dveh vodij te skupine. Sankcije je Iran uvedel še proti petim drugim evropskim poslancem. Dva sta člana politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), tako kot Zver, trije pa so člani Evropskih konservativcev in reformistov (ECR).
Kot je razvidno s spletne strani iranskega zunanjega ministrstva v angleščini, je Teheran sankcije uvedel “zaradi njihove podpore terorističnim skupinam, spodbujanja nasilja ter povzročanja nemirov, nasilja in terorističnih dejanj v Iranu”.
Zver na muhi mul. Iran je sprejel sankcije proti dolgoletnemu evropskemu poslancu Milanu Zveru (SDS), sopredsedujočemu parlamentarne skupine prijateljev svobodnega Irana. h/t @BlazMohorcic https://t.co/7asqHgML2s pic.twitter.com/JU7Uzowt6J
— Peter Žerjavič, Delo 🇪🇺 (@ZerjavicDelo) October 27, 2022
Sankcije vključujejo prepoved izdajanja vizumov in vstopa sankcioniranih posameznikov v Iran ter zaseg njihove lastnine na ozemlju pod jurisdikcijo iranskih oblasti.
Zver: Da bi koga razglasili za terorista, se še ni zgodilo
Zver je v odzivu za N1 dejal, da gre za “dokaj nepričakovano in nenavadno gesto v mednarodnih odnosih. Včasih smo lahko prebrali, da je kakšna država razglasila določene politike za nezaželene, kar je naredila Moskva. Da pa bi koga razglasila za terorista, to pa se še ni zgodilo in je precej neobičajno.”
Po njegovih besedah razlog tiči v tem, da je zadnja leta aktivno deloval in podpiral iransko opozicijsko gibanje, ki deluje tudi v Evropskem parlamentu. “Gibanje se demokratično zavzema za enakost spolov, za demokracijo, svobodo in sekularno državo ter spoštovanje človekovih pravic. Torej ravno obratno kot iranski režim. Zaradi tega sem jih zadnja leta zelo podpiral in tako postal tudi sopredsednik te interesne skupine, kot se temu uradno reče v EP.” Dodal je, da so skupaj pripravljali razne dogodke, v sredo so odprli tudi razstavo o vseh pobitih med protesti.
Tisočere tragičnih zgodb ob otvoritvi razstave posvečene usmrtitvam in drugim grozodejstvom iranskega režima. Med drugim tudi pretresljiva zgodba sina, katerega očeta so na podlagi šeriatskega prava obsodili na smrt. Njegov “zločin”: mednarodni klic. #IranRevoIution2022 pic.twitter.com/wQiVQ0IFsy
— Milan Zver (@MilanZver) October 26, 2022
Zver je še dodal, da svoje retorike zoper uradni Teheran v zadnjem času ni zaostroval. Nad potezo pa je presenečen, predvsem nad tem, da je “njihovo sporočilo prišlo na plano v tako grozeči obliki”.
Zver za bolj konkretne ukrepe EU proti Iranu
Naslednji paket evropskih sankcij proti Iranu mora biti bolj konkreten, saj so doslej sprejeti ukrepi dokaj blagi, je Zver povedal v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju. Po njegovih besedah bi moral vključevati tudi gospodarske sankcije. Po njegovih besedah bi moral vključevati tudi gospodarske sankcije.
Pojasnil je, da je v preteklosti že večkrat pisal visokemu zunanjepolitičnemu predstavniku EU Josepu Borrellu in tudi predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsola, saj se mu evropska politika do Irana ni zdela prava. “Morali bi biti veliko bolj konsistentni in slediti ZDA že pred šestimi oziroma sedmimi leti, ko je prvič prišlo do konflikta med iranskimi oblastmi in ameriško administracijo,” je povedal sopredsedujoči neformalni skupini Evropskega parlamenta, imenovani Prijatelji svobodnega Irana.
Iran je tako po njegovih besedah dobil na stotine milijard dolarjev sproščenih sredstev na svetovnih finančnih trgih in vprašanje je, kako jih uporablja. Zadnja leta je postal regionalna vojaška sila, ki pomaga na primer tudi zdaj Rusiji v njeni agresiji na Ukrajino. Poleg tega ima rakete srednjega dosega, ki lahko dosežejo tudi Evropsko unijo, izjemno močno revolucionarno gardo in močno obveščevalno službo, ki dokaj intenzivno deluje tudi po Evropi, je še povedal evropski poslanec.
Od Evropskega parlamenta in tudi drugih institucij EU pričakuje, da se bodo odzvale na uvedbo sankcij iranskega režima proti njemu in še petim drugim evropskim poslancem. Dobro pa bi bilo, da bi se odzvali tudi slovenski ministrstvi za zunanje in notranje zadeve, je dejal. Predlagal bo, da o tem razpravlja zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta, katerega član je tudi sam, oziroma parlament na plenarnem zasedanju.
EU sankcije zavrača
EU zavrača sankcije, ki jih je Iran uvedel proti več pravnim osebam in posameznikom iz unije, med njimi evroposlancu Zveru, je dejal tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije Borrella, Peter Stano. Označil jih je za politično motivirane. “Lahko rečem zgolj, da Evropska unija zavrača te sankcije, saj se zdi, da so povsem politično motivirane, medtem ko imajo sankcije EU pravno podlago in temeljijo na jasnih dokazih o kršitvah človekovih pravic v Iranu,” je v odgovoru na vprašanje dejal Stano. Sankcije jih ne skrbijo, je poudaril, skrbi pa jih usoda mladih Irancev, ki zahtevajo svobodo izražanja in spoštovanje s strani oblasti. Zato je iranske oblasti pozval, da zagotovijo temeljne svoboščine prebivalcev in se ne osredotočajo na politično maščevanje in protiukrepe.
Sankcije je obsodila tudi predsednica Evropskega parlamenta Metsola. “V imenu Evropskega parlamenta ostro obsojam odločitev iranskega režima, da uvede sankcije proti članom Evropskega parlamenta, novinarjem in zagovornikom človekovih pravic,” je povedala v videu, objavljenem na Twitterju. Iranske ženske imajo po njenih besedah pravico do protestiranja, njihova življenja in svoboda pa so nedotakljiva. “V imenu Evropskega parlamenta vsem zagotavljam, da se ne bomo nehali boriti za te temeljne vrednote,” je še poudarila Metsola.
Teheran: Gre za odgovor na sankcije
Iransko zunanje ministrstvo še pojasnjuje, da gre za povračilni ukrep na sankcije, ki jih je EU proti Iranu uvedla 17. oktobra zaradi smrti 22-letne Mahse Amini v policijskem pridržanju in nasilnega zatiranja množičnih protestov, ki potekajo od njene smrti sredi septembra.
Sankcije je uvedla proti 11 posameznikom in štirim pravnim osebam, tudi iranski moralni policiji. Zamrznili so jim premoženje v EU in prepovedali potovanje v unijo.
EU je kasneje sprejela sankcije proti Iranu tudi zaradi dobave dronov Rusiji, s katerimi napada cilje v Ukrajini.
Današnje sankcije proti evroposlancem EU zavrača kot politično motivirane. “Lahko rečem zgolj, da Evropska unija zavrača te sankcije, saj se zdi, da so povsem politično motivirane, medtem ko imajo sankcije EU pravno podlago in temeljijo na jasnih dokazih o kršitvah človekovih pravic v Iranu,” je v odgovoru na vprašanje STA dejal Peter Stano, tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella. Sankcije jih ne skrbijo, je poudaril, skrbi pa jih usoda mladih Irancev, ki zahtevajo svobodo izražanja in spoštovanje s strani oblasti. Zato je iranske oblasti pozval, da zagotovijo temeljne svoboščine prebivalcev in se ne osredotočajo na politično maščevanje in protiukrepe.
Minilo 40 dni od smrti Amini, množično zbiranje pred pokopališčem
Shodi iranskih protestnikov so v sredo obeležili 40 dni od smrti Amini. Konservativni predsednik Ebrahim Raisi je medtem v sredo protestniško gibanje, ki je eno največjih v zgodovini islamske republike, posredno povezal s sredinim napadom skrajnežev na jugu Irana.
Žalujoči protestniki so se v Sakezu, rojstnem kraju preminule 22-letnice, zbrali pred pokopališčem, kjer je pokopana Amini. Po navedbah iranskih državnih medijev so se nato namenili proti pisarni guvernerja, nekateri iz 10.000-glave množice pa naj bi želeli tudi napasti tamkajšnje vojaško oporišče.
Varnostne sile so na osrednjem trgu v Sakezu uporabile solzivec in strelivo, so sporočili iz organizacije za človekove pravice Hengaw s sedežem na Norveškem, pri čemer niso poročali o mrtvih ali ranjenih.
Iranska tiskovna agencija INSA je poročala, da so bile povezave do interneta v Sakezu prekinjene iz “varnostnih razlogov”, v eni od mestnih četrti pa je bila po poročanju francoske tiskovne agencije AFP požgana policijska kontrolna točka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje