Izplula je "podmornica sodnega dne"

Prejšnji teden je brez velikega pompa pristanišče Severodvinsk zapustila najnovejša ruska podmornica Habarovsk in odplula na prva testiranja v Belem morju. A kljub tihemu izplutju njene premike pozorno spremljajo zahodne obveščevalne službe in vojaški analitiki, piše britanski Telegraph.

Gre za približno 10.000 ton težko podmornico, izdelano za prevažanje do šestih primerkov enega najnovejših in najnevarnejših ruskih orožij – jedrskega torpeda Pozejdon.

Po navedbah ruskih medijev je Pozejdon avtonomni podvodni dron z lastnim miniaturnim jedrskim reaktorjem. Izstreliti ga je mogoče z velike razdalje, prepotuje lahko več kot 10.000 kilometrov in se potopi do globine 1.000 metrov. Zasnovan je tako, da se neopazno približa cilju in pod vodo detonira jedrsko bojno glavo. Eksplozija bi lahko povzročila tudi ogromen radioaktivni cunami ter uničila obalna mesta in tamkajšnja vojaška oporišča.

Testiranje Habarovska sovpada z novim valom ostre retorike v Moskvi. Potem ko je Združeno kraljestvo Ukrajini dovolilo uporabo brezpilotnih letalnikov za napade globoko na ruskem ozemlju, so nekateri vodilni ruski državni propagandisti odkrito pozvali k uporabi Pozejdona proti Veliki Britaniji, piše Telegraph.

Orožje "sodnega dne" ali drag blef?

A čeprav Pozejdon na papirju predstavlja izjemno uničujoče orožje, zahodni strokovnjaki poudarjajo, da je možnost njegove dejanske uporabe zelo majhna, piše Telegraph.

Dr. Richard Connolly, strokovnjak za rusko obrambno politiko, ga opisuje kot orožje za scenarij "sodnega dne", ki ga Rusija nima v velikih količinah. Ob tem opozarja, da bi se Moskva ob njegovi uporabi proti Veliki Britaniji soočila s povračilnim udarom britanskega jedrskega sistema trident.

"Vprašati se moramo, komu so te izjave sploh namenjene. Če bi Rusija dejansko storila to, kar predlagajo njihovi televizijski voditelji, bi se soočila s takojšnjim povračilnim udarom britanskega jedrskega sistema Trident. V Moskvi to dobro vedo in zagotovo ne želijo plačati takšne cene," je dejal.

Zamisel o takšnem orožju sicer ni nova. Njene korenine segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so sovjetski znanstveniki iskali način, kako zaobiti ameriško obrambo in s cunamijem uničiti ameriška pristanišča. Projekt so opustili, ker jim jedrskega reaktorja ni uspelo namestiti v dovolj majhen prostor, zato je bil doseg orožja omejen na približno 30 kilometrov.

Rusija je načrte znova obudila v začetku 21. stoletja, ko jo je začelo skrbeti, da bi ameriški protiraketni ščiti lahko zmanjšali učinkovitost njenih klasičnih balističnih raket. Tako sta nastala pozejdon in križarska raketa na jedrski pogon skyfall, ki jo zahodni opazovalci zaradi radioaktivnosti imenujejo tudi "leteči Černobil".

Rusija namerava po navedbah Telegrapha izdelati skupno 30 Pozejdonov in štiri specializirane podmornice. Poleg novega Habarovska je bila za te naloge že predelana tudi starejša podmornica Belgorod.

Med strokovnjaki sicer še vedno poteka razprava o tem, kako učinkovito in neopazno je orožje v resnici. Če Pozejdon pri večjih hitrostih povzroča veliko hrupa in motenj v vodi, bi ga lahko Natovi sonarji, protipodmorniške fregate in letala razmeroma hitro zaznali.

Njegova nevarnost bi bila lahko tudi v tem, da Zahod sili v drago oboroževalno tekmo in razvoj novih obrambnih sistemov. Connolly ob tem opozarja, da poraba milijard za obrambo pred orožjem, ki bi bilo najverjetneje uporabljeno šele v primeru širše jedrske vojne, nima veliko smisla.