Je to najbolj nenavaden kraj na svetu? (FOTO)

Na obrobju majhnega bolivijskega mesta Uyuni, sredi suhe in skoraj puščavske pokrajine, je nenavaden kraj, ki deluje kot prizor iz apokaliptičnega filma. Tu se namreč nahaja "pokopališče vlakov", znano pod imenom Cementerio de Trenes, piše Punkufer.

Po puščavi so raztreseni zarjaveli vagoni in lokomotive, ki predstavljajo ostanke nekdanjega razcveta bolivijskih železnic.

Danes kraj privablja popotnike in fotografe z vsega sveta ter je pogosto prva postaja pred odhodom na spektakularni Salar de Uyuni – največjo slano ravnico na svetu, ki se razprostira na več kot 10 tisoč kvadratnih kilometrih.

Ob koncu 19. stoletja je bil Uyuni pomembno prometno vozlišče za železniške povezave v Južni Ameriki, predvsem zaradi razvoja rudarske industrije. Njen zaton v štiridesetih letih 20. stoletja pa je ustavil nadaljnji razvoj. Vlaki, večinoma uvoženi iz Velike Britanije, so zato obtičali na obrobju mesta. Namesto da bi jih razstavili in prodali kot staro železo, jih je lokalno prebivalstvo prepustilo propadanju, na milost ali nemilost času.

Sčasoma je ostro podnebje naredilo svoje. Vetrovom, nasičenim s soljo iz bližnjih solin, je uspelo načeti kovino, danes pa so ostale le še zarjavele, ogoljene konstrukcije, ki ustvarjajo skoraj nadrealističen prizor.

Kako obiskati nenavaden kraj?

Do tega nenavadnega kraja je najlažje priti v okviru organiziranih tur proti Salarju de Uyuni. Obisk običajno traja približno eno uro, kar zadostuje za raziskovanje in fotografiranje, pa tudi za poslušanje zanimivih zgodb lokalnih vodnikov.

"Pokopališče vlakov" je še posebej privlačno v zgodnjih jutranjih urah, ko mehka svetloba dodatno poudari teksture zarjavelega kovinskega ogrodja, navaja Punkufer.

Rajsko ogledalo

Salar de Uyuni ima dva povsem različna obraza, odvisno od letnega časa, in vsak je zanimiv na svoj način. V sušnem obdobju, od maja do novembra, so temperature nižje, tla pa se strdijo, kar obiskovalcem omogoča dostop do območij, ki so v deževnem obdobju nedosegljiva.

Od junija do avgusta zaznamuje obdobje visoke turistične sezone, zato so tudi izleti nekoliko dražji. Deževno obdobje, ki traja od decembra do aprila, pa ponuja posebno doživetje, saj obiskovalcem omogoča uživanje v dih jemajočem prizoru.

Tanka plast vode, ki se v tem času nabere na površini, spremeni prostrano belo ravnico v rajsko ogledalo, v katerem se nebo popolnoma odraža, kar ustvarja vtis zlitja neba in zemlje. Prav ta osupljivi prizor, kot piše Punkufer, privablja številne fotografe, tako profesionalne kot amaterske.