Nikola Tesla predvidel, kaj nas čaka: njegove napovedi so presenetljivo točne

Medtem ko se svet pospešeno pomika v neznano, besede velikega Nikole Tesle postajajo naša resničnost, piše portal nova.rs.

Znanstvenik srbskega rodu, ki je večino življenja preživel v ZDA, se je namreč veliko ukvarjal s prihodnostjo, za katero bi lahko rekli, da je bila nekakšna "muza" njegovega znanstvenega ustvarjanja.

Nekatere njegove napovedi pa so bile presenetljivo točne, nekatere že skoraj srhljivo.

Naprava, s katero bomo komunicirali

Leta 1926 je Nikola Tesla v intervjuju za revijo Collier's povedal nekaj, kar se je takrat slišalo kot blodnja.

Na podlagi svoje zamisli o tehnologiji, ki bi omogočala prenos slik, glasbe in celo videoposnetkov po vsem svetu, je skoval izraz "žepna tehnologija" (angleško: “vest-pocket” technology).

"Dogodke bomo lahko videli in slišali ... prav tako, kot da bi bili navzoči," je dejal v intervjuju in dodal, da bodo ljudje v 21. stoletju naprave, ki bodo to omogočale, nosili v žepu svojih jopičev.

V času, ko so bili edina svetovna informacijska povezava telegrafska žica in bakreni telefoni, je bila ta ideja čista herezija. Danes "napravi v jopiču" pravimo pametni telefon.

Roboti, avtomatizacija in konec suženjskega dela

V nekem drugem intervjuju, leta 1935, je Tesla napovedal, da bodo delovna mesta v 21. stoletju prevzeli roboti, kar bo pomenilo "konec suženjskega dela".

Roboti so sicer v proizvodnjo prišli še v prejšnjem stoletju, danes pa podjetja razvijajo robote, ki lahko zapolnjujejo kar celotne avtonomne tovarne in s pomočjo umetne inteligence izpeljejo produkcijo nekaterih izdelkov od začetka do konca brez prisotnosti ljudi.

Da bi do konca stoletja prevzeli delovna mesta ali vsaj večino, se še vedno zdi malo verjetno, zagotovo pa bodo nekatera prevzeli.

Kar se tiče konca "suženjskega dela", pa žal tudi nič ne kaže, da bi to bilo kmalu izkoreninjeno.

Ženske bodo prevzele intelektualno vodstvo

Teslin intervju za revijo Collier’s leta 1926 je nosil naslov "Ko ženska prevzame vodstvo" ("When Woman Is Boss"), ki je bil za tedanje čase ne le heretičen, pač pa tudi rahlo posmehovalen, saj je v svetu, tudi zahodnem, patriarhat še vedno bil močno zasidran.

Tesla pa je bil prepričan, da bodo ženske nekoč z uporabo brezžične tehnologije pridobile boljšo izobrazbo, boljše zaposlitvene možnosti ter sčasoma postale prevladujoči spol.

To do neke mere drži. Če govorimo na splošno, v večini razvitih držav (Evropa, OECD, Severna Amerika), danes na univerzah diplomira več žensk kot moških. Ta trend traja že več desetletij in se je v številnih državah še okrepil.

A čeprav je težko neposredno povezati tehnologijo s socialno in politično emancipacijo žensk v zadnjih stotih letih, je jasno, da ženske vse pogosteje prevzemajo vodilne položaje na področju tehnologije, piše britanski BBC. Prav tako ženske uporabljajo tehnologijo za ozaveščanje o globalnih vprašanjih in družbenih gibanjih, kot je recimo kampanja #MeToo.

Leteči stroji brez goriva, ki povezujejo ljudi in zmanjšujejo vojne

Leta 1898 je Tesla predstavil brezžični in daljinsko vodeni "teleavtomat", ki bi ga danes večina opisala kot daljinsko vodeni model čolna. Z novo tehnologijo je navdušil opazovalce, mnogi pa so celo domnevali, da je v notranjosti skrita majhna opica, ki upravlja plovilo.

Tesla je tudi verjel, da bodo daljinsko vodeni stroji nekoč imeli pomembno vlogo in da bodo "leteči stroji brez goriva povezali ljudi in zmanjšali vojne".

To se sliši kot napoved dronov. Vendar je, glede na poročanja iz današnjih vojnih območij, prej mogoče reči, da so droni vojskovanje zgolj potisnili na drug nivo. So pa, kot vemo, zelo uporabni tudi na drugih, nevojaških področjih.

Naprava za branje človekovih misli

Septembra 1933 je takrat 77-letni Nikola Tesla oznanil, da razvija "kamero za misli" (angleško: thought camera).

Teoretiziral je, da se vsaka misel odraža kot vizualna podoba na človeški mrežnici. Verjel je, da bi bilo mogoče z osvetlitvijo mrežnice in njenim fotografiranjem s posebno napravo zajeti ter razbrati vsako mentalno podobo in misel.

Čeprav Tesla te zamisli nikoli ni uresničil, velja za enega najzgodnejših znanih poskusov razmišljanja o tehnologiji, ki bi omogočala neposredno "branje misli".

Današnje raziskave na področju vmesnikov med možgani in računalnikom (BCI – Brain-Computer Interface) ter nevroznanosti delno sledijo podobni ideji, vendar ne prek fotografiranja mrežnice, temveč z zaznavanjem in analizo možganske aktivnosti.

Sliši se kot znanstvena fantastika, toda laboratoriji v podjetjih, kot sta Neuralink in Meta, že dekodirajo možganske signale v stavke in tako na nek način resnično "berejo misli".

Brezžična in brezplačna električna energija

Teslova največja strast je bila elektrika. Drzno je izjavil, da je "napredek celotnega človeštva odvisen od razpoložljive energije", pri čemer je imel v mislih svoje prepričanje, da bi brezplačna oskrba z električno energijo pomagala ljudem, ki se spopadajo z revščino in pomanjkanjem virov.

Leta 1901 je začel graditi Wardenclyffe, stolp za brezžično komunikacijo na vzhodni obali Združenih držav Amerike, s katerim je želel prenašati energijo čez Atlantik. Projekt ni bil nikoli dokončan.

Njegovi vlagatelji pri družbi J. P. Morgan niso bili navdušeni nad zamislijo, da bi bilo vse na voljo brezplačno, zato je njegov načrt za globalni prenos energije in zgodnjo različico svetovnega interneta leta 1902 propadel. Dobesedno.

Stolp so porušili, da bi s prodajo odpadnega materiala povrnili vsaj del vloženega denarja, svet pa je moral na javno dostopen svetovni splet čakati še približno 90 let.

Kar se brezplačne elektrike tiče, pa si upamo napovedati, da je najverjetneje še dolgo ne bo.