Princ Charles, prvorojenec pokojne kraljice Elizabete II. in nekdanji princ Walesa, je novi britanski kralj. Izbral si je ime Karel III. Danes je po protokolu Londonski most pričakovati tudi njegov televizijski nagovor, na katerem bo prvič v vlogi kralja nagovoril svoj narod, ob naznanitvi njegovega kraljevega imenovanja pa so se nekateri lektorji in prevajalci znašli v jezikovni zagati.
Po poročanju medijev naj bi naziv Charles III. oziroma Karel III. prva uporabila nova britanska premierka Liz Truss, ko je v prvem odzivu za javnost smrt kraljice Elizabete II. označila za “konec druge elizabetinske dobe”, govor pa zaključila s parolo “naj Bog varuje kralja”. “Danes prihaja krona, tako kot že več kot tisoč let, na našega monarha, našega novega vodjo države. Njegovo veličanstvo kralja Karla III.,” je nadaljevala, nato je potrditev o kraljevem poimenovanju prišla še iz kraljeve rezidence.
V Italiji so ga poimenovali Carlo III., v Španiji je Carlos III., v Nemčiji je ostal kralj Charles III., pri nas pa smo se znašli pred dilemo. Na eni strani jezikoslovci pojasnjujejo, da gre za tako imenovano rabo v nizu, kar pomeni, da bi morali slediti poimenovanju preteklih dveh britanskih kraljev, ki sta se prav tako imenovala Karel, in mu torej podomačiti ime v Karel III.
Na drugem jezikoslovnem bregu pa menijo, da bi morali osebno ime vladarjev posloveniti že ob njihovem rojstvu. Torej bi princa Charlesa v Karla preimenovali že pred 73 leti, a ker ga nismo, lahko pri spremembi naziva ohranimo ime Charles, torej kralj Charles III.
Argumenti v prid kralju Karlu III.
Slovenski pravopis navaja, da pisno podobo prevzetih imen načelno ohranjamo, izjema so lahko svetniška imena, zgodovinske osebnosti, vladarji in papeži.
“70 let smo ga imenovali Charles, kar je po slovensko Karel. Ker se je njegov položaj spremenil, jezikoslovci dopuščamo, da ime praktično čez noč podomačimo,” je pojasnila lektorica N1 Simona Škrlec.
Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič prav tako pritrjuje podomačenemu imenu, kot argument je izpostavil “imena v nizu podomačenih”. “Tu gre za rabo v nizu, sicer bi imeli zgodovinsko: Karel I., Karel II., Charles III.,” je še pojasnil.
1/3 PRINC CHARLES JE IZBRAL ZGODOVINSKO IME KAREL III.
— Kozma Ahačič (@KozmaAhacic) September 8, 2022
Odgovor Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU na številna vprašanja:
Princ Charles si je izbral kraljevsko ime Charles III. ali slovensko Karel III. @rtvslo @SiolNEWS @Delo @24ur_com @vecer
Pri poimenovanju vladarjev in njihovih sorodnikov se namreč odločamo na podlagi treh tipov. Prvi tip obsega imena, ki nimajo slovenske vzporednice, zato ohranjajo izvirno obliko. Takšno je denimo poimenovanje nekdanje nizozemske kraljice Beatrix, ki se je januarja 2013 odpovedala prestolu in ga predala sinu, zdajšnjemu nizozemskemu kralju Willemu-Alexandru.
V drugem tipu so imena, ki kljub slovenski vzporednici ohranjajo izvirno obliko. Primer je nekdanji španski kralj Juan Carlos, ki je v senci korupcijskega škandala leta 2020 zapustil domovino in se za dve leti umaknil v tujino. Pri nekaterih vladarjih namreč slovensko poimenovanje ne preide v splošno uporabo, kar je mogoče pojasniti tudi z razliko oziroma oddaljenostjo med izvirno, torej tujo podobo imena, in poslovenjenim poimenovanjem. Juana Carlosa tako nismo preimenovali v Janeza Karla, saj bi podomačitev imena terjala več kot le prilagoditev obrazila besede, pojasnjujejo v Jezikovni svetovalnici.
V tretjem tipu, kot omenjeno zgoraj, pa so tako imena v nizu, so podomačena, kar pomeni, da smo predhodnike (na primer kraljev), ki so nosili enako ime, poimenovali s slovensko vzporednico. Pred Karlom III. sta tako bila Karel I. In Karel II., zato je smotrno nadaljevati slovensko poimenovanje, saj bi v nasprotnem primeru zadnji v vrsti poimenovanja izstopal.
Argumenti v prid kralju Charlesu III.
Jezikoslovca z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Peter Weiss in Helena Dobrovoljc pa v Jezikoslovni svetovalnici na primeru zdajšnjega španskega kralja izpostavita drugo dilemo. S spremembo imena z danes na jutri otežimo identifikacijo osebe. Torej še včeraj, več kot 70 let, smo princa Charlesa poznali kot Charlesa, po smrti Elizabete II. pa je zaradi nove vloge postal kralj s podomačenim imenom, in sicer Karel III.
Kot je še opazila Dobrovoljc v enem od sestavkov, se podomačujejo predvsem imena oseb iz oddaljene preteklosti, denimo Rihard Levjesrčni, Frančišek Asiški, kraljica Viktorija, osebe iz sedanjega časa pa pogosteje, a nedosledno ohranjajo izvirno podobo imena.
V uredniškem odboru Jezikoslovne svetovalnice prav tako ugotavljajo, da marsikatero ime tujih monarhov v slovenščini ostaja neposlovenjeno, ker se ti v javnem življenju pojavljajo že pred dejanjem kronanja. “Doslej je veljalo, da imamo poslovenjeno ime princa ali princese ipd. od njihovega rojstva. Sto let po sarajevskem atentatu je posebej pogosto omenjeno ime prestolonaslednika Franca Ferdinanda: kot prestolonaslednik je imel podomačeno ime in kot tak je bil ubit,” še pojasnjujejo.
“Težava nastane pri neenotnem poimenovanju. Denimo španskega kralja Filipa VI., ki je v izvirniku Felipe VI., so nekatere medijske hiše poslovenile, njegove soproge Letizie pa ne,” nam je kot primer iz svetovalnice izpostavila Škrlec.
Še pred leti so se lektorji, novinarji, uredniki lahko sklicevali le na ozek nabor normativnih priročnikov, v dobi interneta in zaradi hitrih odzivov strokovnjakov z omenjenega inštituta pa je jezikovne dileme lažje razrešiti. “Ker sta pravilni obe poimenovanji, smo se v uredništvu odločili za argument, ki govori v prid kralju Karlu III. Predvsem pa se je treba ‘izbire’ dosledno držati,” je še zaključila lektorica N1 Škrlec.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje