Kako vzpon skrajne desnice ogroža prizadevanja Evrope za oboroževanje

V Franciji, Italiji, Belgiji, Nemčiji, na Poljskem in v Romuniji skušajo skrajno desne stranke skrbi prebivalcev glede rasti življenjskih stroškov preusmeriti v nasprotovanje pomoči Kijevu ter zavračanje višjih nacionalnih obrambnih proračunov in večje vloge Evropske unije na področju obrambe – čeprav imajo posamezne stranke o teh vprašanjih pogosto zelo različna stališča.

Osrednja oseba francoske skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen je prejšnji mesec pozvala k omejitvi pomoči Ukrajini, češ da Francija tega "finančno preprosto več ne zmore".

Roberto Vannacci, vodja italijanske skrajno desne stranke Nacionalna prihodnost, ki vse bolj izziva premierko Giorgio Meloni, je pozval k vnovičnemu premisleku o obrambnih izdatkih. "Pogovoriti se moramo in oceniti, ali je ta vojaška poraba upravičena: po mojem mnenju ni, zlasti v času, ko cene surovin dosegajo rekordne ravni," je dejal prejšnji teden.

Prav zaradi takšnih izjav tradicionalne stranke iščejo načine, kako bi ohranile podporo javnosti pri vprašanju višjih izdatkov za obrambo kljub težavam, ki jih prinaša višanje življenjskih in drugih stroškov. Za zvezo Nato bi namreč zastoj vlaganja v obrambo ogrozil ambiciozni načrt, da bi članice do leta 2035 za varnost namenile pet odstotkov BDP.

"Ljudje se vsesplošno spopadajo z naraščajočimi življenjskimi stroški ... zato se odpira prostor za populistično retoriko o tem, koliko bi morali finančno podpirati Ukrajino ali koliko bi morali vlagati v obrambo," je dejal Janne Kuusela, državni sekretar na finskem ministrstvu za obrambo.

Evropske države in Kanada naj bi letos za obrambo namenile 634 milijard dolarjev, kar je 11 odstotkov več kot lani. Kot poroča Politico, rezultati nedavne ankete Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR) kažejo, da v osmih državah v povprečju 46,2 odstotka vprašanih nasprotuje višjim obrambnim izdatkom, če bi ti prinesli višje davke, medtem ko jih je 35,5 odstotka za. Povišanju davkov najbolj nasprotujejo v Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji in na Poljskem, manj pa na Nizozemskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu. V Rimu, Bruslju in Madridu so izbruhnili tudi protesti proti oboroževanju ter rezom v zdravstvo, univerze in socialne storitve.

"Trenutno smo v položaju, ko moramo nadomestiti zaostanek za Rusijo. Čeprav smo še vedno na dobri poti, da nam to uspe, pa se to lahko hitro spremeni, če bi katera od držav zaprla pipo vojaškim investicijam. Obstaja tveganje za izgubo zmogljivosti," je ocenil neimenovani vojaški predstavnik zveze Nato.

Da podpora Ukrajini med članicami zavezništva upada, kažejo tudi interne ankete zveze Nato. Če je bila podpora lani še 59-odstotna, je letos padla na 55 odstotkov, pri čemer so vprašani kot problematično izpostavili pošiljanje orožja v Kijev.

Odpor skrajne desnice do obrambe se po Evropi razlikuje in ga je mogoče v grobem razdeliti v tri kategorije: nasprotovanje vojaški pomoči Ukrajini, zavračanje obrambnih projektov na ravni EU ter splošna kritika obrambne porabe. Vendar vsi ti pristopi grozijo, da bodo zaustavili prizadevanja celine za hitro in skupno ponovno oborožitev ter za zajezitev ruske agresije proti Ukrajini.

Francoski Nacionalni zbor in romunska Zveza za enotnost Romunov nasprotujeta pomoči Kijevu. Poljska stranka Zakon in pravičnost ter nizozemska Stranka za svobodo se upirata obrambnim projektom na ravni EU. Alternativa za Nemčijo (AfD) in italijanska Nacionalna prihodnost pa na splošno kritizirata povečano porabo.

"Pritisk z desnice v resnici ne prihaja z desnice, temveč v veliki meri iz Moskve," je ocenil nemški obrambni minister Boris Pistorius. Znano je namreč, da imata Nacionalni zbor in AfD dolgoletne povezave z Rusijo, čeprav se od njih že dlje časa skušata distancirati.

Pritiski skrajne desnice pa ponekod očitno že prinašajo konkretne politične odločitve. Italijanska premierka Giorgia Meloni je pod pritiskom koalicijske Lige predlagala za 8 milijard evrov manj za obrambo od prvotnega načrta.

"Za orožje ne moreš zapravljati tistega, česar ne moreš nameniti za pokojnine, znižanje trošarin ali komunalne položnice," je odločitev utemeljil senator Lige Claudio Borghi.

Na Poljskem pa je predsednik Karol Nawrocki ob podpori stranke Zakon in pravičnost neuspešno poskušal blokirati skoraj 44 milijard evrov posojil EU SAFE, češ da shema ustvarja odvisnost od Bruslja in dolgove prihodnjim generacijam.

Pritisk k vnovičnemu premisleku o obrambnih izdatkih bi lahko članicam Nata otežil financiranje zmogljivosti, ki so po besedah uradnikov potrebne za odvračanje Rusije, medtem ko prestolnice ta mesec začenjajo pogovore o določitvi vojnih načrtov zavezništva, predvidenih do leta 2029.

Upočasnitev pri večjih članicah, kot sta Francija in Italija, bi imela širše posledice, saj predstavljata večji delež obrambnih naložb in pomoči Kijevu, je dejal eden od diplomatov Nata, še poroča Politico.