Kaj bomo jedli v prihodnje? Odgovarjajo Ana Roš Stojan in drugi kuharski mojstri

Slovenija 28. Avg 202322:09 > 29. Avg 2023 00:20 14 komentarjev
Kaj je na meniju prihodnosti, chef
Posnetek zaslona

"Kaj je na meniju prihodnosti, chef," je vprašanje, na katerega so na sklepnem dogodku prvega dne 18. strateškega foruma Bled odgovarjali Ana Roš Stojan in drugi kuharski mojstri. Da je razprava o tem, kaj bomo jedli v prihodnosti oziroma kaj bi morali jesti, zelo pomembna, kaže tudi to, da jo je otvoril premier Robert Golob.

Prvi dan dvodnevnega strateškega foruma, ki na Bledu poteka osemnajstič, se je zaključil z razpravo, na kateri so na vprašanje, kaj na menije prinaša prihodnost, odgovarjali kuharski mojstri.

Razpravo kuharskih mojstrov je otvoril premier Robert Golob. Vsem, ki se pritožujejo nad vegansko hrano, je v na pol v šali dejal, naj se nanjo pač navadijo, saj je to naša prihodnost. Poudaril je, da je človeštvo odgovorno za podnebne spremembe in ekstremno vreme, ki je njihova posledica, problem pa predstavljajo tudi načini prehranjevanja. “Kmetijstvo in hrana sta trenutno del problema, lahko pa postaneta tudi del rešitve,” je poudaril premier in dodal, da moramo najti rešitve, ki so “okusne, trajnostne, sezonske in čimbolj lokalno proizvedene” ter bodo med drugim imele za posledico to, da “bomo bolj zdravi”.

Kuharski mojster Rodney Dunn je na panelu kot prvi govorec spregovoril o projektu The Agrarian Kitchen, ki vključuje kmetijo in šolo kuhanja, ki deluje v Tasmaniji. Projekt živi od leta 2008, njegova soustanoviteljica pa je Séverine Demanet. Med drugim je za projekt, tako Rodney Dunn, ključno, da ne proizvajajo smeti, v luči tega pa je pojasnil, kako deluje sistem, ki so ga vzpostavili, vključno s proizvodnjo zemlje.

Jeanne Dumas Chalifour, ki se v Sloveniji ukvarja z biodinamičnim kmetovanjem in je ena od dobaviteljic sestavin za restavracijo Ane Roš Stojan, je komentirala prednosti in slabosti, s katerimi se sooča pri svojem delu, ki ga v celoti opravlja ročno. Vrt, ki ga obdeluje, je samozadosten, je poudarila. “Imamo srečo, da imamo vodo. Tudi lani smo jo imeli, ko je bila suša. To je velika prednost,” je povedala in poudarila, da je pomembno kmetovati tam, kjer so naravni viri, kot je voda. “Ne gre zato, da prostor prilagodimo sebi, ampak da se mi prilagodimo prostoru,” je dejala. “Moramo biti kreativni, tudi radovedni.”

“Ravnam super mikro lokalno in sezonsko,” pa je poudarila kuharska mojstrica Ana Roš Stojan, ki vodi Hišo Franko. Spregovorila je o pomenu dobave hrane iz lokalnega okolja in izzivih, ki jih to prinaša. Med drugim je opisala, kako se je za odkup krompirja dogovarjala s kmetovalcem iz Šentviške planote. Ceno je glede na svoje delo in druge okoliščine postavil na enem evru po krompirju, in sprejela jo je. “Verjamem, da je vrednost tega krompirja, okus tega krompirja presega vsak kos ribe, mesa, školjke, kaviarja …” Med drugim je – sklicujoč se na pogovor z enim od gostov – izpostavila vprašanje, zakaj bi zelenjava morala biti nujno dražja od mesa.

Gostje tudi sicer pogosto preizprašujejo, ali je bil obrok vreden denarja, ki so ga zanj odšteli, kar so povedali tudi drugi udeleženci debate.

BSF
Foto: Zajem zaslona

Kuharski mojster mehiških korenin Santiago Lastra trenutno vodi restavracijo Kol v Londonu, svoj navdih pa išče v sodobni mehiški hrani, ki se je zelo spremenila po kolonizaciji, in hrani, ki jo uživajo staroselci. “Ideja je bila, da imamo sestavine iz Združenega kraljestva, ne uporabljamo recimo avokada, okusi pa so iz Mehike,” je opisal in poudaril, da je težko imeti restavracijo, ki deluje po načelu trajnosti, v središču mesta, kot je London.

Bask Iñaki Bolumburu pa je kuharski mojster v restavraciji Contrast. Gostom, je povedal, strežejo hrano, ki si je ne izberejo sami, pač pa jim prinesejo obrok, ki je sestavljen na podlagi živil, ki jih smejo uživati. “Tudi če pridete k meni domov, ne boste vprašali, kaj boste jedli, in goste v restavraciji obravnavam, kot da bi prišli v moj dom.”

Sogovorniki so odgovorili tudi na vprašanje, kaj je jedilni list prihodnosti. Našteli so veliko zelenjave in manj mesa pa hrano, ki ima visoko hranilno vrednost. Ključno je tudi, da prenehamo uporabljati pesticide in, kot je poudarila Ana Roš Stojen, da “kuhamo” in ne iščemo bližnjic.

Razgovorili pa so se tudi o tem, ali bi morale restavracije ustreči vsem zahtevam gostov, ki so vse bolj kompleksne – nekatere stranke so vegani ali vegetarijanci, druge nečesa ne marajo, spet tretje pa imajo alergije. Ena od rešitev za vegane oziroma vegetarijance je, denimo, ponuditi veganski obrok v jedilnem listu, kuharski mojstri pa so ob teh vprašanjih prav tako nenehno soočeni z dilemo, do katere mere je treba ugoditi stranki in kje postaviti mejo pri uresničevanju želja.

Otvoritveno dejanje blejskega strateškega foruma je bila današnja razprava voditeljev držav Zahodnega Balkana, ki so razpravljali o procesu širitve Evropske unije. Nekateri premierji, med njimi srbska premierka Ana Brnabić, albanski premier Edi Rama in makedonski premier Dimitar Kovačevski, so bili do procesa širitve kritični. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je zbrane nagovoril na samem začetku foruma, je povedal, da morajo biti tako Evropska unija kot bodoče države članice pripravljene na širitev do leta 2030.

BSF 2023
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Dvostranska srečanja in solidarnost

Premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon sta se sicer danes ob robu Blejskega strateškega foruma opravila več ločenih dvostranskih srečanj. Golob se je med drugim sešel s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem, predsedujočo svetu ministrov Bosne in Hercegovine Borjano Krišto, pred delovnim kosilom pa je sprejel še predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. Na kosilu sta se jima pridružila še Plenković in bolgarski premier Nikolaj Denkov, piše STA.

Zunanja ministrica se je medtem srečala z južnokorejskim zunanjim ministrom Parkom Jinom, s hrvaškim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom, zunanjim ministrom Armenije Araratom Mirzojanom, kanadsko ministrico Mélanie Joly in državnim sekretarjem Savdske Arabije za zunanje zadeve Adelom Al Džubeirjem.

18. strateški forum Bled poteka pod okriljem slogana Solidarnost za globalno varnost, humanitarna nota pa je letos izrazita zaradi uničujočih poplav, ki so v začetku avgusta prizadele dobršen del Slovenije. Dobrodelno je obarvan koncert, ki ga je danes gostila predsednica Nataša Pirc Musar, prav tako donatorska večerja z gospodarstveniki, ki jo je gostil premier Robert. Vsi udeleženci foruma lahko prav tako prispevajo v sklad za obnovo po poplavah.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje