Kitajska želi zmagati v svetovni tekmi, a to “ne bo enostavno”

Svet 18. Mar 202409:53 2 komentarja
Kitajska, kongres, partija
Foto: PROFIMEDIA

V Pekingu se je v začetku minulega tedna končalo zasedanje Nacionalnega ljudskega kongresa, na katerem so delegati potrdili letni proračun, ki vključuje povečanje obrambnih izdatkov za več kot sedem odstotkov. Odobrili so tudi vladne načrte za oživitev gospodarstva, ki naj bi se glede na napovedi letos okrepilo za pet odstotkov.

Medtem ko se Kitajska spopada z gospodarskimi težavami in bije tehnološko vojno z Združenimi državami Amerike, je v Pekingu potekalo zakonodajno zasedanje Nacionalnega ljudskega kongresa, na katerem so imeli kitajski politični voditelji za več tisoč prisotnih zgolj eno sporočilo: država bo ostala na poti, da postane visokotehnološka velesila pod vodstvom enega človeka – vrhovnega voditelja Ši Džinpinga.

To samozavestno sporočilo je odmevalo ves teden zasedanja kitajskega nacionalnega zakonodajnega organa in najvišjega političnega svetovalnega organa, ki se je minuli ponedeljek zaključilo s slovesnostjo v Veliki dvorani ljudstva.

Dogodek, ki je prvič po več letih potekal brez omejitvenih ukrepov zaradi epidemije covida-19, je sicer redka priložnost za preostanek sveta, da pokuka v vse bolj nepregleden politični sistem pod kitajskim predsednikom Šijem.

Poostren nadzor

Na zaključnem dnevu zakonodajnega zasedanja Nacionalnega ljudskega kongresa je manjkal ključni dogodek, ki so ga mnogi z nestrpnostjo pričakovali – tiskovna konferenca kitajskega premierja. Omenjeni dogodek je tujim medijem in kitajski javnosti nudil redko priložnost, da iz prve roke dobijo vpogled v razmišljanje drugega človeka v državi, ki je zadolžen za vodenje kitajskega gospodarstva.

Uradni Peking je minuli teden nepričakovano sporočil, da tiskovne konference ne bo, kar je med opazovalci povzročilo zaskrbljenost zaradi vse manjše preglednosti delovanja kitajske vlade.

Novejša tradicija kolektivnega vodenja, modela, ki je prišel v ospredje po kaosu močne vladavine Mao Cetunga, je pod Šijem ponovno stopila v ozadje. Premier in njegov državni svet, ki deluje kot kitajski kabinet, sta bila v zadnjih letih vse bolj odrinjena na stranski tir, saj je Ši povečal vlogo stranke pri nadzoru vlade in sporočil, ki jih ta pošilja.

To je bilo še dodatno poudarjeno prejšnji ponedeljek, ko so delegati na kongresu potrdili posodobitev zakona, ki ureja organizacijo državnega sveta. Opazovalci pravijo, da so spremembe še bolj formalizirale vlogo tega organa kot izvajalca direktiv Kitajske komunistične partije.

Napredek na področju visoke tehnologije

Osrednja tema zasedanja je bila usmeritev kitajskega gospodarskega modela v tehnološke inovacije in preoblikovanje države v visokotehnološko velesilo.

Kitajski premier Li Čjang je minuli teden v govoru pozval k povečanju “samostojnosti in moči na področju znanosti in tehnologije”, pri čemer je opredelil prizadevanja za nadgradnjo industrijskih dobavnih verig in krepitev položaja Kitajske kot visokotehnološke inovatorke. To vključuje povečanje kitajskega letnega proračuna za znanost in tehnologijo za deset odstotkov na 370,8 milijarde kitajskih juanov oziroma 51,6 milijarde ameriških dolarjev, kar je največ doslej.

Kitajska, kongres, partija
Foto: PROFIMEDIA

Na zasedanju je bila večkrat poudarjena tudi besedna zveza “nove kakovostne proizvodnje sile”. Gre za izraz, ki ga je Ši uvedel lani za visokotehnološke sektorje, kot so vozila na novo energijo, umetna inteligenca, obnovljivi viri energije in napredna proizvodnja. Prav to kaže na Šijevo željo, da bi država napredovala v svetovni tekmi v ključnih tehnologijah.

Poudarek na samozadostnosti na področju znanosti in tehnologije prihaja po tem, ko so ZDA poostrile nadzor nad izvozom vrhunskih tehnologij na Kitajsko, zlasti na področju umetne inteligence, ki bi se po mnenju Washingtona lahko uporabila za krepitev kitajske vojske.

Zunanji minister Vang Ji je ob robu zasedanj obtožil ZDA, da “snujejo različne taktike za zatiranje Kitajske”, in okrcal ameriški nadzor nad trgovino in tehnologijo, da je ta dosegel “osupljivo raven nerazumljivega absurda”.

Ponovna vzpostavitev gospodarskega zaupanja

V ospredju letošnjega zasedanja je bilo gospodarstvo, saj so Kitajsko pretresali kriza nepremičninskega sektorja, veliki dolgovi lokalnih oblasti, deflacija, padec na borzi in tehnološka trenja z ZDA. Zaradi teh problemov je naraščalo tudi nezadovoljstvo javnosti in izguba zaupanja med vlagatelji.

Kitajski politiki, ki so predsedovali dogodku, so izrazili zaupanje v gospodarstvo in so za leto 2024 postavili ambiciozen cilj gospodarske rasti v višini približno petih odstotkov, vendar pa ob tem niso napovedali nobenih večjih spodbujevalnih ukrepov za povečanje upadajoče potrošnje.

Tudi to je razočaralo vlagatelje, ki so pozorno spremljali zasedanje, saj je hongkonški indeks Hang Seng v torek po javni objavi ciljev padel za 2,6 odstotka. Indeks je ta teden padel za približno en odstotek, v zadnjih dvanajstih mesecih pa je izgubil skoraj 20 odstotkov.

Premier Li je v svojem govoru priznal, da doseganje ciljev “ne bo enostavno”, saj je covid-19 v letu 2022 pripomogel k nižji osnovi za rast v lanskem letu, vendar je ob tem tudi obljubil, da bo Kitajska prednostno obravnavala nadgradnjo industrije, hkrati pa se bo usmerila še v tehnološke inovacije.

Brez novih imenovanj

Letno zasedanje Nacionalnega ljudskega kongresa je razočaralo nekatere opazovalce, ki so upali, da bodo na letošnjem zasedanju imenovani nekateri ključni kadri, s čimer bi se zapolnile nekatere visoke funkcije v državnem svetu, ki so bile več mesecev prazne po nenadnih pretresih v vrstah Šijevih izbranih ministrov.

Ši Džinping, Kitajska
Ši Džinping (Foto: PROFIMEDIA)

Čin Gang, nekdanji zunanji minister, je bil julija nenadoma in brez pojasnila odstavljen s položaja, nekaj mesecev kasneje pa je bil prav tako brez pojasnila odstavljen tudi obrambni minister Li Šangfu. Oba ministra sta najprej izginila iz javnosti, nato pa sta bila zamenjana.

Nekateri opazovalci so pričakovali, da bi lahko Peking na tokratnem srečanju imenoval novega zunanjega ministra. Od Činove odstavitve je namreč to vlogo začasno prevzel visoki diplomat in nekdanji zunanji minister Vang Li.

Izpraznjeni ministrski mesti v kitajskem kabinetu sta še vedno prosti, vendar uradni Peking na letošnjem dogodku ni ponudil njunih stalnih zamenjav.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje