V avstrijski prestolnici so v petek odprli Muzej dunajskega akcionizma, umetniškega gibanja v Avstriji v 60. letih minulega stoletja. V njem izpostavljajo delo štirih ključnih umetnikov tega umetniškega gibanja - Günterja Brusa, Otta Muehla, Hermanna Nitscha in Rudolfa Schwarzkoglerja.
Dunajski akcionizem velja za eno najbolj zanimivih umetniških gibanj druge polovice 20. stoletja. V 60. in 70. letih minulega stoletja so člani gibanja zagovarjali avtentično in radikalno reakcijo proti dogmatizmu tistega časa. Pri uprizarjanju ritualov, namerno polnih napetosti in krutih prizorov, so se dotikali vprašanj identitete, ustvarjalnosti in položaja umetnosti v kontekstu socialnega.
S svojimi performansi so premikali meje v umetnosti. Pri tem se niso izogibali niti uporabi krvi, urina in iztrebkov. Zaradi svojih radikalnih dejanj so se dolgo soočali s prezirom in celo preganjanjem, piše francoska tiskovna agencija AFP.
“Z radikalnostjo dunajskih akcionistov se težko karkoli primerja,” je povedala umetnostna zgodovinarka Eva Badura-Triska, ki je za otvoritveno razstavo Muzeja dunajskega akcionizma izbrala približno sto del. “Zelo, zelo intenzivno in brez tabujev so se ukvarjali tako s telesom kot s človeško psiho,” je povedala za AFP.
Večinoma so na ogled fotografije performansov četverice umetnikov, pa tudi nekaj njihovih slik in skic. Zbirka muzeja sicer obsega 17.000 eksponatov. Zasebni muzej v središču Dunaja je nastal na pobudo več zbirateljev. Načrtovati so ga začeli pred dvema letoma, letni proračun muzeja pa znaša 700.000 evrov.
“Upamo, da bomo dosegli, da bo dunajski akcionizem – ali umetniška kakovost dunajskega akcionizma – dosegel širši krog ljudi,” je direktorica muzeja Julia Moebus-Puck povedala za AFP. Dodala je, da so bili v 60. in 70. letih minulega stoletja vsi štirje umetniki, ki so odraščali v letih po drugi svetovni vojni, “izobčenci, družbeno osovraženi ljudje, ki so jih občasno tudi aretirali”.
Do velike spremembe je prišlo v 80. in še zlasti v 90. letih, “ko se jim je odprl velik oder”, najprej na mednarodnih razstavah, nato pa so bili priznani tudi v Avstriji, je dodala.
Günter Brus je kot še zadnji od ključnih članov skupine umrl prejšnji mesec v 86. letu starosti v Gradcu, kjer že deluje muzej, posvečen njegovemu delu. Hermannu Nitschu in njegovemu delu je posvečenih več muzejev, med drugim tudi muzej v Italiji.
Otto Muehl pa se je razen zaradi svojega umetniškega dela na naslovnicah znašel tudi zaradi leta 1972 ustanovljene komune v Friedrichshofu blizu Dunaja. V največjem razcvetu je komuna štela kar 700 članov z vsega sveta, največ iz Nemčije in Francije. Muehl je v svojem manifestu med drugim zagovarjal svobodno spolnost. V komuni so se v skoraj 20 letih do leta 1991, ko je bila razpuščena, rodili številni otroci. Muehl je bil zaradi spolnih odnosov z mladoletnimi, posilstva in kaznivih dejanj, povezanih z drogami, v zaporu sedem let. Umrl je leta 2013 v 88. letu starosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!