Menu Item
Dolgoletna nemška kanclerka Angela Merkel se je pred približno poldrugim letom poslovila od politike, vajeti je prevzela nova vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza. Kje je Nemčija danes in, še posebej, kje je kancler Scholz? Kaj si o vladah Angele Merkel Nemci mislijo danes in kako odnose z Nemčijo ocenjujejo na slovenskem zunanjem ministrstvu?
Konec septembra leta 2021 so v Nemčiji potekale zvezne volitve, na njih pa se za funkcijo kanclerke ni potegovala Angela Merkel – prvič po 16 letih. Sledilo je precej naporno obdobje sestavljanja vlade, pogajanja so bila na koncu koncev vendarle uspešna, in o novici, da Nemčija dobiva tako imenovano semaforsko (rdečo-rumeno-zeleno) koalicijo socialnih demokratov (SPD), liberalcev (FDP) in Zelenih, so obširno poročali prenekateri evropski mediji. Vprašanje, kako bodo ideološko tako raznovrstne stranke sodelovale v vladi, je bilo ob tem še kako aktualno.
Na položaj kanclerja se je decembra 2021 zavihtel socialdemokrat Olaf Scholz, vodja FDP Christian Lindner je prevzel ministrstvo za finance, Zeleni pa med drugim vodijo ministrstvo za zunanje zadeve (Annalena Baerbock) in nekdanje ministrstvo za gospodarstvo, zdaj ministrstvo za gospodarske zadeve in podnebne ukrepe. Tega vodi Robert Habeck, ki prav tako opravlja funkcijo podpredsednika nemške vlade.
Le nekaj mesecev za tem, ko je po štirih mandatih Angele Merkel oziroma vladajoče krščanskodemokratske unije CDU/CSU vajeti prevzela nova nemška vlada, pa je Scholza – podobno kot večino drugih evropskih in svetovnih voditeljev – presenetil začetek ruske invazije v Ukrajini. Tudi nemška oblast in mediji namreč svaril iz ZDA o kopičenju ruskih sil blizu Ukrajine niso vzeli dovolj resno. Občutek varnosti in stabilnosti je v Nemčiji začel izginjati.
“Vlada Angele Merkel je na neki način ustvarjala in spodbujala občutek varnosti,” je v pogovoru za N1 komentiral dr. Bernhard Stahl, politolog z Univerze v Passauu, in ponazoril: “Včasih so komentatorji vlado Angele Merkel primerjali z Nemčijo 19. stoletja, ko je vladal cesar. Ta je opravljal težaško delo, Nemci so prav tako trdo delali, a dobro spali.” Življenje Nemcev je po njegovih besedah zaznamoval vtis, da je “vse na svojem mestu” – gospodarske razmere so bile v redu, pokojnine varne, brezposelnost se je zmanjševala. Navkljub nekaterim temnim oblakom na obzorju Nemcev ni skrbelo niti dogajanje v mednarodni skupnosti. Država je bila obkrožena s prijateljskimi sosedami, mir po hladni vojni se je obrestoval … “Generalno gledano je to občutje, ki se ga še vedno pripisuje letom Merkel.”
Začetek vojne v Ukrajini pred dobrim letom dni je posledično spremenil marsikaj: razkril je razsežnosti (pre)velike odvisnosti Nemčije od ruskih energentov – pred začetkom invazije je država več kot polovico porabljenega plina uvozila iz Rusije –, Nemce je postalo strah morebitne mrzle zime, življenje se je občutno podražilo tudi v največjem evropskem gospodarstvu. Prenekateri so se spraševali, ali bi začetek invazije lahko preprečili. Nekdanja kanclerka, ki je imela vzpostavljene odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je to polemiko komentirala junija lani, ko je več mesecev po odhodu iz politike dala svoj prvi intervju za nemško radiotelevizijo ARD. Kot je povedala, se ne krivi, da se za preprečitev eskalacije ni potrudila dovolj.
“Svetla luč dediščine Angele Merkel je začela ugašati, vse več ljudi zdaj meni, da obdobje njene vlade vendarle ni bilo tako dobro,” je še izpostavil dr. Stahl. Po njegovih besedah je za trenutne težave nemške vlade kriva tudi neopravljena domača naloga njenih predhodnic.
Po sogovornikovih ocenah je bila Merkel dobra v upravljanju kriz, kar je pokazala v času finančne krize leta 2007, krize migracij leta 2015, pa tudi v času pandemije covida-19. Iz dneva v dan je krmarila po nemškem (in mednarodnem) političnem parketu, a je, tako dr. Stahl, zmanjkal razmislek o strukturi. “Ni imela načrta,” je strnil, njena “senca prihodnosti (ang. shadow of the future) je bila zelo kratka – trajala je en dan. Morda je bila, denimo, politika v odnosu do Rusije prava vsak dan, a temu ni tako, če vzamemo v obzir desetletje”. Včasih je pač treba sprejemati odločitve, ki imajo dolgoročnejši učinek.
Sogovornik nemški politiki ne očita le manka razmislekov o strukturi, temveč tudi oddaljevanje od realnosti, izgubo stika z realnostjo. “Krizno upravljanje Angele Merkel vidim kot trenutek v času, ko Nemčijo zadene realnost. V teh trenutkih se Nemčija ‘vrne nazaj’, se spopade s krizo, a po tem se spet oddalji d realnosti.” Ob tem velja poudariti tudi vpliv Nemčije na tujem. Če je, na primer, nekdanja nemška kanclerka kot voditeljica vplivne sile zatrdila, da razlogov za skrb v Nemčiji in svetu ni, ima to nekakšno težo.
Kje je Scholz?
Angela Merkel je bila pogosto odsotna na domačem političnem parketu – kot so bili tudi veliki vladarji preteklosti – in, kot kaže, Scholz svojo predhodnico na nekakšen način posnema: veliko se razpravlja o tem, kje je trenutni nemški kancler, je opisal dr. Stahl.
Tri dni po začetku ruske invazije na Ukrajino (in slabe tri mesece po nastopu vlade) je kancler Scholz pred nemškimi poslanci v odmevnem govoru spregovoril o tektonskih spremembah. “Doživljamo prelom v času (nem. Zeitenwende),” je dejal in poudaril, da nič več ne bo tako, kot je bilo. Ob tem je napovedal velik finančni vložek v nemško vojsko, v tistih dneh pa so v Berlinu prav tako sprejeli določitev, da se zaključuje obdobje politike nepošiljanja orožja na območja konfliktov, ki je veljala od konca druge svetovne vojne.
Nemčija je tako od začetka vojne v Ukrajini ena od držav Zahoda, ki napadenemu Kijevu pomaga največ. Na seznamu pomoči, ki ga redno posodablja nemška vlada, so med drugim obrambni sistem patriot, sodobni bojni tanki Leopard 2, različna oklepna vozila …
Scholz je karto Zeintenwende dobro odigral, je ocenil dr. Stahl. “To je bilo obdobje, ko Nemčija ni imela stika z realnostjo in nekaj je bilo treba ukreniti,” je poudaril in spomnil na kontekst, ki je zaznamoval obdobje pred začetkom ruske invazije. Ko so nemške stranke oblikovale vlado in so se pogajale o zunanji politiki in ciljih koalicijskega pogovora, Rusija po njegovih besedah ni bila izpostavljena, čeprav so ZDA že opozarjale na kopičenje ruskih sil na obmejnem območju. “V Nemčiji to nikogar ni zanimalo, politiki so bili prezaposleni z ukvarjanji manjših sporov med strankami.” Tudi nemški mediji svaril pred morebitnim začetkom vojne niso jemali resno, je spomnil. Kasneje so ploščo obrnili za 180 stopinj in postali kritični tako do Putina kot do tistih, ki verjamejo v možnost mirovnih pogajanj.
Več kot leto dni po začetku invazije “Scholz ni v preprosti situaciji”, je ocenil nemški profesor. Dobršen del prebivalcev Nemčije dobavam orožja Ukrajini nasprotuje, želijo si miru. Tudi pred dobrim letom odmevni Zeitenwende ni pomenil tako drastičnih sprememb, kot so bile napovedane. Vojna v Ukrajini je po ocenah sogovornika razdelila vse nemške stranke, Scholzeve socialne demokrate pa še posebej.
Nemčija – kot pomembna evropska oziroma svetovna sila – prav tako “nima načrta in volje, da bi posredovala pri rešitvah konfliktov, da bi usmerjala mednarodno skupnost, bodisi s pritiskom na Rusijo bodisi prek iskanja rešitev za začetek pogajanj”. “Ne vidimo močne Nemčije. Nemčija čaka, stopica za drugimi, njeno ukrepanje spodbujajo zunanji dogodki, reagira na poteze drugih držav.”
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je nekdanji kanclerki Merkel sredi aprila podelil najvišji red za zasluge. “V času, ko je naši celini grozilo, da bo razpadla, ste držali skupaj središče in obrobje, sever in jug, vzhod in zahod. 16 let ste služili Nemčiji z ambicioznostjo, modrostjo in strastjo. Prizadevali ste si za svobodo in demokracijo, za našo državo in blaginjo njenih prebivalcev,” je po navedbah STA povedal ob podelitvi odlikovanja.
Prva nemška zunanja ministrica
S Scholzevo vlado pa je Nemčija dobila prvo ministrico za zunanje zadeve, Annaleno Baerbock. 42-letna političarka ima po besedah profesorja Stahla jasno razčiščene vrednote, ki bi jih rada spodbujala – med njimi je tudi feminizem oziroma feministična zunanja politika –, vendar je (bila) pri sprejemanju odločitev omejena. Že v času pred začetkom vojne v Ukrajini bi si Baerbock verjetno želela ostreje nastopiti proti avtokratski vladi Putina, a to ni bilo mogoče. Tudi z ministrom za ekonomske zadeve in podnebne ukrepe Habeckom, kolegom iz stranke Zelenih, sta primorana v imenu zagotavljanja energetskih virov sklepati “grde” kompromise, denimo s Katarjem in Savdsko Arabijo.
K Baerbock, ki je aprila pozornost svetovnih medijev pritegnila s svojim obiskom Kitajske, pa je na prvi dvostranski obisk odpotovala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
“Moj prvi dvostranski obisk v Berlinu po prevzemu funkcije je pomembno simbolno sporočilo, da je slovenska zunanja politika usmerjena v jedro Evrope, da smo zavezani temeljnim evropskim vrednotam in spoštovanju vladavine prava,” je julija lani ob obisku pri kolegici v nemški prestolnici komentirala Fajon. Ena od skupnih točk Fajon in Baerbock je naklonjenost feministični zunanji politiki.
Kaj pa slovensko-nemški odnosi?
Ob obisku ministrice Fajon v Berlinu je bil prav tako podpisan zadnji Skupni akcijski načrt med Slovenijo in Nemčijo za obdobje 2022–2024, v katerem so opredeljene aktivnosti za sodelovanje obeh držav na različnih področjih skupnega interesa, od zunanje politike, obrambe, gospodarstva do izobraževanja in znanost, pravosodja, zdravstva in kulture.
Na slovenskem ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) odnose z Nemčijo tudi v času Scholzeve vlade ocenjujejo za zelo dobre. “Slovenija in Nemčija sta strateški partnerici, ki delita poglede na pomembnejša vprašanja v mednarodni skupnosti. Državi imata tradicionalno odlične odnose, prav tako poteka reden politični dialog na vseh ravneh,” so zapisali v odgovoru na naše vprašanje.
Nemčija sodi med najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije. Obseg blagovne menjave po podatkih MZEZ raste in je v letu 2022 znašal 14,76 milijarde evrov, kar predstavlja 13,5 odstotka celotne blagovne menjave s tujino. Nemci so poleg tega najštevilčnejši tuji gostje v Sloveniji. Po številu tujih neposrednih naložb, ki so v letu 2021 znašale slabe 1,5 milijarde evrov, se Nemčija uvršča na peto mesto med najpomembnejšimi državami vlagateljicami v slovensko gospodarstvo.
Slovenija si bo, tako MZEZ za vzdrževanje in krepitev odnosov z Berlinom prizadevala tudi v prihodnje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje