Menu Item
Napetosti, ki so se med Srbijo in Kosovom znova v polni meri razplamtele po napadu v kraju Banjska na severu Kosova pred dobrim tednom dni, se še zdaleč niso polegle. Nasprotno. Pristojni v Beogradu so se danes odzvali na resne obtožbe, ki so minuli konec tedna prišle iz Prištine, albanski in hrvaški premier Edi Rama in Andrej Plenković sta pozvala k uvedbi sankcij zoper Srbijo, kosovska zunanja ministrica Donika Gervalla-Schwarz pa je celo ocenila, da se bo zgodila nova vojna, če mednarodna skupnost proti Beogradu ne bo ukrepala ...
Današnji obisk albanskega premierja Edija Rame pri hrvaškem kolegu Andreju Plenkoviću je izpostavil eno od ključnih vprašanj, na katera mora po dogodku v Banjski, kjer so napadli na severu Kosova živeči Srbi, odgovoriti Evropska unija oziroma Zahod. To je: ali oziroma če da, kako ukrepati zoper srbske oblasti na čelu s predsednikom Aleksandrom Vučićem?
Rama in Plenković sta namreč od Evropske unije oziroma Zahoda zahtevala uvedbo sankcij zoper Srbijo, sklicujoč se na hrvaško radiotelevizijo navaja srbski N1. Albanski in hrvaški premier sta obsodila nasilje srbskih paravojaških sil na severu Kosova in to, da jih Beograd spreminja v junake. Kot je ocenil Rama, je agresija paravojaških enot enako zaskrbljujoča kot reakcija Beograda.
Kot smo že poročali, je Vučić dejal, da zanj ubiti napadalci niso teroristi, temveč “družinski ljudje”, prav tako pa je za dodatno razburjenje poskrbel posnetek, ki slavi srbske napadalce, predvajali pa so ga na športnem kanalu Arena Sport, ki ga imajo v svoji shemi tudi ponudniki na ozemlju Kosova.
Da je Evropska komisija pripravljena uvesti sankcije zoper Srbijo, je sicer danes povedal tiskovni predstavnik v uradu visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije Peter Stano. Komisija bi se po njegovem za ta korak odločila, če bi zbrali dovolj informacij oziroma dokazov, ki bi države prepričali, da je bil Beograd dejansko vpleten v napade na severu Kosova.
Če bi se članice Evropske unije dejansko odločile za uvedbo sankcij proti Srbiji – ukrepe morajo potrditi vse članice –, bi to pomenilo, da je sankcionirana država, ki se za vstop od EU pogaja od leta 2014, doslej pa je bilo odprtih 22 od 35 pogajalskih poglavij.
Spomnimo: EU in ZDA sta pred kratkim proti Kosovu uvedla ukrepe po nemirih v občinah na severu Kosova z večinsko srbskim prebivalstvom in nasilju, v katerem je bilo poškodovanih tudi več deset vojakov Natove misije Kfor.
K uvedbi sankcij zoper Srbijo pa je pozvala tudi kosovska zunanja ministrica Donika Gervalla-Schwarz. Če sankcij ne bo, je bila prepričana v pogovoru za nemški javni radio Deutschlandfunk, se bo zgodilo tisto najhujše – nova vojna. “Če bo mednarodna skupnost še naprej tolerirala ravnanje Beograda, se bo zgodila nova vojna,” je ocenila. Po navedbah hrvaške tiskovne agencije Hina je dodala: “Vučić se bo ustavil le, če EU proti Srbiji uvede sankcije. Prav tako je treba zagroziti z zamrznitvijo pogovorov o članstvu v EU, če Beograd ne izroči odgovornih za dogajanje pred osmimi dnevi in se odpove napadom na Kosovo in vse druge države v regiji.”
Beograd vrača žogico
Uradni Beograd je sicer Prištini danes vrnil žogico – srbski minister za obrambo Miloš Vučević in načelnik generalštaba srbske vojske Milan Mojsilović sta na novinarski konferenci spregovorila po tem, ko je kosovski premier Albin Kurti včeraj in danes znova postregel z resnimi obtožbami na račun Beograda.
Kurti je včeraj, spomnimo, na družbenem omrežju X objavil posnetke, ki po njegovem prikazujejo, da so se napadalci v dneh pred napadom urili v enem od oporišč srbske vojske, kar po njegovem priča o tem, da so “napadi uživali polno podporo in načrtovanje srbske države”. Danes pa je ponovil včerajšnje navedbe kosovskega notranjega ministra Xhelala Svecla, da je kosovska policija – glede na zaseženo dokumentacijo – “potrdila, da je bil teroristični napad del večjega načrta za priključitev severa Kosova prek koordiniranega napada na 37 položajev”.
Da je bila Srbija vpletena v napad, ki so ga izvedli srbski prebivalci severa Kosova, je obrambni minister Miloš Vučević danes ponovno zanikal. Ob tem, ko je poudaril, da se vodi “sistematična kampanja proti srbski vojski”, je komentiral, da bi srbska vojska vstopila na ozemlje Kosova, če bi tako odločil srbski predsednik Aleksandar Vučić kot vrhovni poveljnik vojske, poroča N1 Beograd. Bi pa to bilo “profesionalno in učinkovito izvedeno” ter vnaprej najavljeno Natovim silam Kfor, saj, kot je poudaril, “ne bi delovali zahrbtno”.
V napadu v Banjski 24. septembra so bili ubiti kosovski policist in trije srbski napadalci. Da so napad izvedli Srbi s severa Kosova, je že na dan napada potrdil srbski predsednik Vučić.
Po ministrovih besedah Srbija prav tako dobro sodeluje s Kforjem. Povedal je tudi, da je za srbsko vojsko ključno povečanje prisotnosti enot Kforja, predvsem na območju, kjer živijo Srbi. Več enot Kforja bi namreč po njegovem povečalo varnost.
Načelnik generalštaba srbske vojske Milan Mojsilović pa je po navedbah STA, ki se sklicuje na Kosovo Online, prav tako odločno zavrnil kosovske obtožbe: “Srbska vojska je resna, močna organizacija, ki ne trpi improvizacij in laži. Obtožbe, da je načrtovala invazijo na Kosovo, žalijo razum.”
Prav tako je ovrgel obtožbe, da so se napadalci iz Banjske urili v srbskem vojaškem oporišču Pasuljanske Livade. Milan Radoičić, tako imenovani “Pablo Escobar regije” oziroma neformalni vladar severa Kosova, ki je prevzel odgovornost za napad, se po besedah načelnika generalštaba ni uril v omenjeni srbski bazi, čeprav so bili na vajah prisotni rezervisti iz različnih delov Srbije, pa tudi vojaki iz Kosova.
Poudaril je, da je bil Radoičić v zadnjih letih nekajkrat povabljen na usposabljanje, a se vabilom ni odzval.
Ne spreglejte prispevka o tem, kdo je Milan Radoičić in zakaj si je prislužil vzdevek “Pablo Escobar”.
Mojsilović je dodal še, da so število srbskih vojakov, ki so razporejeni na območje meje s Kosovom, vrnili na 4.500. Po napadu so jih namreč na območje razporedili skupno 8.350. Ob tem je dodal, da po napadu niso dvignili splošne bojne pripravljenosti, temveč le povečali prisotnost srbskih sil na kopenskem varnostnem območju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje