Libijsko prestolnico Tripoli je v soboto po dolgem zatišju pretreslo krvavo nasilje. V spopadih med rivalskima političnima frakcijama je bilo ubitih najmanj 32 ljudi, okoli 160 je bilo ranjenih, je danes sporočilo libijsko ministrstvo za zdravje. Združeni narodi so pozvali k takojšnji ustavitvi sovražnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Libija je v primežu kaosa in nasilja že več kot desetletje, odkar je bil leta 2011 v množičnih protestih, znanih kot arabska pomlad, strmoglavljen dolgoletni diktator Moamer Gadafi. A vendarle je v tej severnoafriški državi v zadnjih dveh letih vladal vsaj relativen mir. V soboto pa so se oborožene sile mednarodno priznane vlade premierja Abdula Hamida Dbeiba v Tripoliju srdito spopadle s pripadniki milice, zveste Fathiju Bašagu, ki ga kot premierja priznava rivalski parlament s sedežem na vzhodu države.
Prvi spopadi so se sicer začeli že v petek zvečer in se nato v noči na soboto okrepili. Poročali so o obstreljevanju z lahkim orožjem in eksplozijah v več delih Tripolija. Poškodovanih je bilo šest bolnišnic ter številne stanovanjske zgradbe in avtomobili. Med ubitimi je tudi priljubljeni libijski komik Mustafa Baraka.
Do večera so se nato razmere umirile, a poznavalci svarijo, da bi lahko Libijo zaradi politične krize, ki se stopnjuje že več mesecev, zajel nov val krvavega nasilja, piše AFP in dodaja, da je bilo sobotno nasilje najhujše po dveh letih.
Misija Združenih narodov v Libiji je sporočila, da je prišlo tudi do nediskriminatornega obstreljevanja sosesk, v katerih živijo civilisti, in pozvala k takojšnji ustavitvi sovražnosti. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost ter sprti strani pozval k takojšnji pomiritvi in ponudil nadaljnjo pomoč ZN pri iskanju “poti iz politične slepe ulice”.
Desetletje trajajoča državljanska vojna
Z nafto bogata severnoafriška država je po padcu Gadafija zapadla v državljansko vojno, v kateri so se številne milice in politični tabori borili za moč in vpliv. Oktobra 2020 je začela veljati prekinitev ognja po vsej državi.
Dbeiba je bil v okviru težavnega mirovnega procesa pod okriljem ZN imenovan za premierja v prehodnem obdobju do volitev, ki naj bi potekale decembra lani, a so jih nato preložili za nedoločen čas. Pogajanja o izvedbi volitev niso prinesla uspeha.
Februarja letos je parlament v vzhodnem Tobruku na mesto premierja postavil nekdanjega notranjega ministra Bašago, saj da se je mandat Dbeibovi vladi iztekel in mora oditi. A Dbeiba odstop zavrača in vztraja, da bo oblast predal le izvoljenim oblastem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje