Vse več majhnih italijanskih vasi ali mest v zadnjih letih po ugodnih cenah prodaja zapuščene hiše, ponudbe pa so priljubljene zlasti med tujci. A skupina Italijanov je šla korak dlje in kupila celotno vasico San Severino di Centola v pokrajini Salerno v Kampaniji. Skrbelo jih je namreč, da bi vasica pristala v napačnih rokah. Kljub temu pa težko dostopna vasica, ki so jo v sedemdesetih letih zapustili vsi prebivalci, še naprej propada.
Silverio D’Angelo je leta 2008 združil moči z osmimi Italijani. Skupina je kupila vse hiše v zapuščenem srednjeveškem delu vasi, iz katerega so se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja odselili zadnji prebivalci.
“Gnala nas je ljubezen do tega kraja, do naših korenin in prednikov,” je povedal upokojeni bankir, ki se je rodil v novejšem delu vasi. Tega so zgradili bližje dolini, saj so se domačini v 19. stoletju začeli iz starejšega dela vasi izseljevati zaradi hudih zim, otežene dostopnosti do vasi in težkih življenjskih razmer. V novejšem delu, ki je od zapuščenega oddaljen približno 15 minut hoje, živi približno 350 ljudi.
“Na te kraje smo močno navezani, naša srca so tukaj. Toda to je bila precej nepremišljena poteza. Potrebuješ veliko potrpežljivosti in denarja, da bi tak kraj ponovno oživil.” Pred 15 leti je skupina kupila približno 60 kamnitih hiš, vsak ima svoj lastniški delež, je pojasnil D’Angelo. Koliko so plačali zanjo, ni želel razkriti.
6.000 spečih lepotic, ki čakajo, da se zbudijo
Vasice, ki jo obkrožajo nedotaknjeni hribi, gozdovi in potoki, ne nameravajo spremeniti v razkošno letovišče ali počitniški kraj. Namesto tega želijo ohraniti prvotno lepoto vasi in vdihniti novo življenje propadajočim hišam in spomenikom. Skupina si ni želela, da bi vasica prišla v napačne roke in bila uničena. “Odločili smo se, da je bolje, če jo kupimo in umaknemo s trga.”
“Srce mi razbija, ko vidim, kako vasica duhov razpada na koščke in tone v pozabo, obnovljen pa je bil le majhen delček,” je D’Angelo povedal za CNN. “Želimo si, da bi bila v celoti dostopna in varna za obiskovalce.”
San Severino di Centola je le ena od približno 6.000 vasi po vsej Italiji, ki so zapuščene zaradi naravnih nesreč ali migracij. Italijani jih pogosto imenujejo speče lepotice, saj mnogi menijo, da preprosto čakajo, da jih ‘prebudijo’ oziroma oživijo ali vlagatelji ali domačini z nostalgično družinsko povezavo.
Otroci domačinov se na vas povzpenjajo, da bi našli svoj izvor
V reševanje vasi se je podala tudi Monica Gillocchi, svetovalka za odnose z javnostmi iz Rima, hčerka prebivalca vasi San Severino di Centola. Pravi, da je to nora pustolovščina. V vas se vrača pogosto.
“Veliko ljudi iz mesta ali otrok domačinov, ki živijo drugod, se vsako leto vrača v San Severino. Gredo gor, ‘po hrbtu starodavne vasi’, da bi našli svoje korenine. Predstavljajo si, kakšno je bilo življenje njihovih staršev, stricev ali starih staršev,” je rekla Gillocchi. Po njenih besedah so na vas vsi močno navezani. “Staro naselje je kot stari žajbelj, ki ščiti novo naselje. To je kot potovanje v preteklost in ponovno odkritje lastnih korenin.”
Za zdaj zadovoljni s tem, da mesto duhov varujejo
Za zdaj so z javnimi sredstvi prenovili le mogočni grad, pot, ki vodi do njega, in majhen trg, na katerem so ob božiču slikarske razstave, pesniški nastopi, koncerti in žive jaslice. Na stojnicah prodajajo domači kruh, lokalni kozji sir in vino. Za celovitejšo prenovo skupini primanjkuje sredstev, spopada pa se tudi z birokratskimi težavami.
“V resnici nismo naredili veliko,” priznava D’Angelo. “Še vedno upamo, da bo lokalna mestna uprava pomagala pri prenovi. Za zdaj smo zadovoljni s tem, da imamo in varujemo mesto duhov, kakršno je. Vendar nas ne bi motilo, če bi našli ekološko ozaveščene vlagatelje, ki bi bili pripravljeni izvesti okolju prijazno prenovo.”
Iz novega v star del vasi vodi ena sama, neasfaltirana pot. Vije se visoko nad reko Mingardo in kanjonom, poznanim kot hudičevo grlo. V zapuščeni vasici so nekoč živele družine kmetov in pastirjev. Med ruševinami in zapuščeno železnico, poraščeno z mahom, je mogoče opaziti divje koze. Nekoč obrambno naselje, zgrajeno za nadzor celotne obale, je zdaj idealen izletniški cilj za dopustnike, ki bivajo na živahni obali Cilenta. Vasica zaživi ob koncih tedna in v poletnem času.
Idealna točka za pobeg ob vročih poletnih dneh
Čeprav je vasica v zasebni lasti, je odprta vse leto, vstop vanjo pa je prost. Vsako leto jo obišče približno 50.000 turistov. “Predvsem poleti iščejo hlad,” je dejal D’Angelo.
Lokalni turistični vodniki ponujajo vodene oglede, obiskovalce popeljejo do ruševin katedrale, kapele, razglednega stolpa in impozantnega aristokratskega palacija, ki je nekoč pripadal lokalnim gospodom. V muzeju migracij so razstavljeni nekateri predmeti družin, ki so se izselile v 19. stoletju, da bi svetlejšo prihodnost poiskale v tujini.
Veliko hiš ima porušene strehe, namesto oken imajo luknje, vrata so odklenjena, preraščajo jih drevesa, trava in grmičevje. D’Angelo upa, da bodo s sredstvi zasebnih vlagateljev ali lokalne javnosti vas prenovili. “V dvonadstropnih hišah bi lahko uredili obrtniške butike ali umetniške ateljeje. Spremenili bi jih lahko v sobe za nekaj gostov, ki bi se zlile z okolico ter bi sovpadale z mirom in tišino v vasici.”
Čeprav je bil nakup vasi velik podvig, njena obnova pa še zdaleč ni preprosta, skupina odločitve ne obžaluje. Meni, da so ljudje odgovorni za ohranitev umirajočih italijanskih mest. “Reševanje krajev pred opustošenjem je dolžnost vseh nas,” je prepričana Gillocchi. “Te stare vasi so hrbtenica naše čudovite države.”
Avtorica: Silvia Marchetti/CNN
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!