Na obletnico lanskoletnih predsedniških volitev v Belorusiji, ki jih Evropska unija ne priznava, je beloruski voditelj Aleksander Lukašenko dejal, da Belorusija nikogar ne ogroža, bo pa v primeru sankcij zahodnih držav proti Belorusiji sprejela protiukrepe.
Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je danes na obletnico spornih predsedniških volitev pripravil veliko novinarsko konferenco z domačimi novinarji, na kateri je zatrdil, da Belorusija ne ogroža nobene države. A če bodo zahodne države proti njemu in njegovim sodelavcem sprejele sankcije, bo protiukrepe sprejela tudi Belorusija, je dejal.
“Nikomur ne grozimo, nikogar ne ogrožamo,” je dejal beloruski samodržec na novinarski konferenci, ki so se je ob preverjenih novinarjih lahko udeležili tudi izbrani državljani.
Lukašenko je državljanom spregovoril na prvo obletnico spornih predsedniških volitev, na katerih je bil uradno izvoljen za šesti predsedniški mandat. A po mnenju opozicije so bile volitve poneverjene in je dejansko z veliko prednostjo zmagala opozicijska kandidatka Svetlana Tihanovska. V državi so izbruhnili množični protesti, ki jih je Lukašenko nato bolj ali manj zatrl s silo.
EU lanskih volitev ne priznava
EU lanskih volitev ne priznava, zaradi nasilnega zatiranja opozicije pa je proti Lukašenkovemu režimu že sprejela sankcije. Napovedala pa je nove, ker je Belorusija začela zlorabljati migrantsko situacijo in omogočati številnim Iračanom, Afganistancem in drugim, da nezakonito prečkajo njeno mejo z evropskimi sosedami. Zgolj v Litvi so julija zabeležili okoli 2000 nezakonitih prehodov meje.
A te grožnje s sankcijami Lukašenka očitno ne bodo ustavile. “Morali bi še enkrat premisliti, preden bi proti nam sprejeli kakršnekoli ukrepe. Nobene potrebe ni, da bi dvigovali ‘kose in vile’, to bi lahko imelo nasproten učinek,” je dejal beloruski predsednik, ki ga v EU kličejo zadnji diktator v Evropi.
Zavrnil vpletenost obveščevalne službe
Celotno situacijo je po njegovih besedah zakuhala tujina, ki da je tako moralno kot finančno podprla opozicijo in proteste. To pa da se nadaljuje tudi zdaj, s primerom sumljive smrti beloruskega opozicijskega aktivista Vitalija Šišova, ki so ga našli mrtvega v parku v Kijevu, in primerom atletinje Kristine Timanovske, ki naj bi jo hoteli nasilno vrniti domov z olimpijskih iger v Tokiu, a je zaprosila za mednarodno pomoč in jo dobila na Poljskem.
Lukašenko je zavrnil, da bi bile v smrt Šišova vpletene beloruske obveščevalne službe. Šišova so našli obešenega v parku v Kijevu in čeprav je bilo vse videti, kot da je šlo za kot samomor, pa ukrajinski preiskovalci menijo, da bi lahko šlo tudi za umor, saj je Belorus dejavno pomagal rojakom pri begu iz države.
S prstom pokazal na Ukrajino in Poljsko
“Za nas je bil nihče,” je dejal in dodal, da bi bila norost, če bi ga usmrtili na takšen način, kot je umrl. “Kateri norec bi šel in ga obesil?” se je vprašal in dodal, da ima “dovolj drugih ljudi, s katerimi se mora ukvarjati”.
Je pa priznal, da je to poslabšalo odnose z Ukrajino, a za to obtožil Kijev. Menil je, da je bil Šišov deležen podpore ukrajinskih tajnih služb, Kijev pa bi po njegovem mnenju moral “predstaviti dejstva”. “Povejte nam, kaj se je zgodilo z državljanom Belorusije,” je dejal.
Tudi drugo “afero” s sprinterko Timanovsko je po njegovem mnenju zakuhala Poljska. “Tega ne bi naredila, če je ne bi nadzorovali njeni kolegi na Poljskem,” je dejal. Zatrdil je tudi, da na olimpijskih igrah v Tokiu ni bilo “niti enega” agenta beloruske KGB.
Tihanovska ob obletnici volitev v Belorusiji obljublja nadaljevanje boja
Beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska je ob obletnici predsedniških volitev v Belorusiji zagotovila, da bo nadaljevala boj. Na shodu z okoli 200 udeleženci v Vilniusu je poudarila, da se bodo še naprej borili za izpustitev več tisoč ljudi iz zaporov in za osvoboditev Belorusije iz primeža strahu.
“Dali smo svoje glasove za svobodo,” je dejala Tihanovska o lanskoletnih volitvah v Belorusiji, ko se je za zmagovalca razglasil Aleksander Lukašenko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “V zadnjem letu smo se naučili lekcije, da če bomo nehali, bo generacija naših otrok plačala še več, da dobi to svobodo,” je dodala. Zavzela se je za nadaljevanje boja, da se bo lahko več tisoč ljudi vrnilo iz zaporov domov. “Borili se bomo naprej, da se osvobodimo strahu, ki je prevzel našo državo,” je poudarila.
Shoda v prestolnici Litve, ki je Tihanovski odobrila azil, se je udeležila tudi litvanska premierka Ingrida Šimonyte.
In #Vilnius now! Lithuania stands together with the people of #Belarus in their fight for freedom!#StandWithBelarus pic.twitter.com/oKFBotob04
— Marius Skuodis (@Skuodis) August 9, 2021
Velika Britanija in ZDA z novimi sankcijami
“Lukašenkov režim še naprej zatira demokracijo in krši človekove pravice v Belorusiji,” je dejal britanski zunanji minister Dominic Raab. V okviru razširitve sankcij Velika Britanija ne bo več dovolila preletov ali pristankov beloruskih letal, prepovedala pa je tudi tehnično podporo zasebnim letalom Lukašenka. Med drugim pa so prepovedali še trgovanje s kalijevo soljo, naftnimi izdelki ter tehnologijo za prestrezanje in nadzor dobrin. S tem bodo po oceni britanskih oblasti okrnili prihodek beloruskega režima in omejili izdelke, ki bi lahko omogočili notranjo represijo.
V ZDA pa je predsednik Joe Biden podpisal odlok glede razširitve sankcij zaradi nadaljevanja napadov na demokratična gibanja in človekove pravice beloruskega ljudstva, represije in korupcije. Nove sankcije so uvedli proti ključnim institucijam in podpornikom Lukašenka, med drugim proti beloruskemu nacionalnemu olimpijskemu komiteju, poslovnežem in podjetjem, med njimi tudi eni od zasebnih beloruskih bank.
Nove sankcije proti Belorusiji je danes uvedla tudi Kanada, je sporočil kanadski zunanji minister Marc Garneau.
Ob obletnici volitev so številne države izrazile solidarnost z beloruskim ljudstvom, med njimi tudi Slovenija. “Slovenija obžaluje, da režim še naprej prezira in zatira demokratične želje beloruskih ljudi,” je tvitnilo zunanje ministrstvo.
Irak z letalom v Belorusijo po svoje državljane
Irak namerava okoli 280 svojih državljanov, ki so obtičali na meji med Belorusijo in Litvo, z letalom prepeljati nazaj v domovino, je danes povedal tiskovni predstavnik iraškega zunanjega ministrstva. Prvi Iračani bodo domov poleteli že danes, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Irak bo danes iz Minska poletelo 80 migrantov, še 200 pa v torek.
V petek je Bagdad že začasno prekinil vse lete v Belorusijo, potem ko je EU očitala Minsku, da spodbuja prihode predvsem iraških migrantov. Iraški zunanji minister Fuad Husein je v petek sporočil, da želijo s tem zaščititi iraške državljane, ki da so postali žrtve tihotapskih mrež.
Z ministrom je bil v stiku tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, s katerim sta govorila o razmerah na meji med Litvo in Belorusiji. Borrell je v petek na Twitterju še pozdravil zaustavitev letalskih povezav. “V našem skupnem interesu je, da se prepreči instrumentalizacijo migrantov in se jih zaščiti pred zlorabami kriminalnih združb,” je dodal.
V preteklih tednih so številni migranti nezakonito prečkali mejo Belorusije, da so prišli v sosednjo Litvo, ki je del Evropske unije. Skupno so letos na meji prestregli nekaj tisoč ljudi. Po ocenah Litve bi lahko med avgustom in septembrom na njeno ozemlje prišlo še do 18.000 migrantov iz Iraka in drugih držav.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v preteklosti večkrat zagrozil, da bo v odgovor na sankcije EU prehod meje dovolil migrantom iz Iraka, Afganistana in Sirije. Ob tem pa je prejšnji teden napovedal še, da bo zaprl del beloruske meje. S tem bi v Minsku preprečili, da bi se lahko migranti, ki so že prestopili mejo v EU, vrnili v Belorusijo. Evropska unija zaradi domnevnega izkoriščanja migrantov v politične namene s strani Lukašenka že razmišlja o novih sankcijah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!